Kako lep je Trst : prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici
Žanr | potopis |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2011 |
Založba | Založništvo tržaškega tiska |
Žanr | potopis |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Trst, 2011 |
Založba | Založništvo tržaškega tiska |
Ob popisu leta 1910 je bil Trst največje slovensko mesto, celo pred Ljubljano. Bil je center slovenskega kapitala, hkrati pa močno kulturno-literarno središče. Fašizem je slovenstvo slabil z vsemi možnimi sredstvi, začenši s požigom Narodnega doma, leta 1920, uničevanjem časopisnih domov in drugih ustanov, zapiranjem in mučenjem naših ljudi. Najbolj znana mučilnica je bila na trgu Oberdan, med drugo svetovno vojno pa so naše ljudi največ vozili v Auschwitz. Borba za Trst je trajala tudi po vojni, razdeljen je bil na dve coni, cona A je bila z Londonskim memorandumom priključena Italiji, cona B pa Sloveniji. Najbolj znan slovenski in še živeči pisatelj tu je Boris Pahor, sicer pa je v Trstu marsikdo od literatov pričel svojo pot ali tam iskal navdiha, začenši s Trubarjem. Kot pristanišče je tudi pribežališče tujih umetnikov. Trst se šteje predvsem za literarno mesto in vodič, ki nas po njem popelje, je pravzaprav tudi sam mnogo več kot le vodič. Je prav tako literarno delo s poglavji iz zgodovinskih dejstev in zgodb in brez teh zgodb se po Trstu ne smete sprehajati! Najprej pa se seveda ustavite na kaki kavi in odprite vodnik na str. 86.:) Vsekakor pa dragocena knjiga tudi za krepitev nacionalnega zavedanja.
Objavljeno: 01.03.2017 13:17:31
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:18
V Trstu so prvo kavarno odprli leta 1748 in priljubljenost novega napitka je naglo rasla. Kavarne so se razvile v kraje druženja kulturnikov, umetnikov, pisateljev, intelektualcev, politikov, iredentistov in boemov, ki so se v njih greli, pisali, brali in uživali ob različnih učinkih kave. (str. 86)