Kako nastajajo čustva : skrivno življenje možganov

V klasični teoriji razumejo čustva kot robat odziv, ki je največkrat v navzkrižju z razumom. Ta paradigma, ki sloni na notranjem boju med čustvi in razumom, je temeljna pripoved zahodne kulture. Ameriška psihologinja Lisa Feldman Barret se jo v sodelovanju z ostalimi znanstveniki in ob pomoči novih dognanj nevroznanosti trudi ovreči. Ob razlagah in pojasnilih klasično teorijo čustev zavrne in predlaga novo paradigmo – teorijo konstruiranih čustev. Na osnovi znanstvenih eksperimentalnih izsledkov postavi tezo, da ni res, da v možganih obstajajo nekakšni »prstni odtisi« čustev, kot so razlagali do sedaj, in trdi, da se čustva ne sprožajo sama po sebi ter se načeloma ne razlikujejo od spoznanj in zaznav. Konstruiramo jih sami; niso nekakšna »stvar«, temveč sovpadajo z različnimi kategorijami primerov (npr. jeze), med katerimi ima vsak primer ogromno različic. Pri tem odigrajo pomembno vlogo družbeno oz. kulturno okolje, jedrni sistemi v možganih (nekakšni recepti za ravnanje) in vzpostavljeno ožičenje možganov na osnovi preteklih doživetij. Na to, kako se na določeno situacijo čustveno odzovemo, torej pomembno vplivajo pretekla doživetja, iz katerih razbiramo, kaj se v dani situaciji obnese in kaj ne (kaj je sprejemljivo in kaj ni); vsako čustvo je v tem smislu raznoliko in vsako čustvo je potrebno razumeti kot stanje celotnih možganov. Sami smo tvorci čustvenih doživetij in tudi naših zaznav čustev drugih, pri čemer smo v veliki meri odvisni od (čustvenih) konceptov, ki se jih večino naučimo v najzgodnejšem obdobju otroštva, v odraslosti pa jih lahko z razumevanjem, voljo in različnimi tehnikami preoblikujemo – z namenom odstraniti njihove morebitne škodljivosti v naših življenjih in z namenom oblikovanja nove lastne stvarnosti ter posledično tudi stvarnosti drugih, ki so v našem okolju. Imamo to moč in (spo)znanje, prevzemimo torej odgovornost – za svoje misli, čustva in delovanje. To sporočilo je, ob podrobni razlagi, glavni namen pričujočega dela.