Kar se nam ne dogaja
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Posebne izdaje |
Prevod |
Yarrow Činč, Barbara Krivec, Dominika Tomanovič, Irena Smodiš, Luka Šintler Povše, Martin Lah, Tajda Liplin Šerbetar, Urban Šrimpf |
Ključne besede | Alkohol, Nemčija, Posilstvo, Študenti |
"Jonas pravi, da je bil seks sporazumen. Navsezadnje je uporabil kondom. Ni se upirala. Bilo je slabše kot prvič, verjetno, ker sta bila še bolj pijana."
Anna, ki je ravno zaključila študij prevajalstva in Jonas, doktorski študent literature, se spoznata preko skupnega prijatelja Hannesa. Neke noči precej vinjena pristaneta v postelji. Stvar se ponovi pod približno enakimi pogoji, le da tokrat Anna vztraja, da je bila posiljena, Jonas pa trdi, da je na spolni odnos pristala. Kdo govori resnico? Brezskrbno študentsko življenje in ležerno poletje se za oba sprevrže v agonijo. Po študentskem kampusu se hitro prične šušljati o posilstvu in kmalu sta znani tudi imeni. Oba se morata spopadati z očitki, skupni prijatelji so glede krivde precej neodločni, zadeva pa se še dodatno zaplete, ko Anna na policiji poda ovadbo. Roman nam v resnici ne ponuja enoznačnega odgovora, ali je bil spolni odnos sporazumen ali ne, obstajata le Annina beseda proti Jonasovi. Bralec mora o krivdi presoditi sam, ob tem pa se izkaže, da je meja med sporazumno in prisilno spolnostjo lahko ob določenih okoliščinah izjemno tanka. Bettina Wilpert je za svoj prvenec požela odobravanje tako publike kot kritikov, prejela pa je tudi dve nagradi za prvenec ter nominacijo za nagrado Clemensa Brentana.
Objavljeno: 10.11.2020 14:39:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:51
Če je obstajala žrtev, je moral obstajati tudi storilec. Je bil Jonas storilec? Ali je bil vse skupaj le nesporazum? Mogoče je kaj narobe razumela. So bili njeni spomini resnični? Kaj se je zgodilo v spominskih luknjah?
Vedela je, da ni kriva ona. Ne bi se smela počutiti krive. To ni naloga žrtve. Ampak njena resničnost je bila drugačna. Počutila se je krivo, razmišljala je: Kaj bi lahko naredila drugače? Bi morala biti previdnejša? Bi morala manj spiti? Bi lahko odšla? Pove, da ni mogla spremeniti svojih občutkov. Bila je vesela, da je sploh kaj čutila, ne tako kot prve dni.
Citati
(0)Kritike
(0)- najboljši literarni prvenec (2018)