Kdo se boji črnega moža?

Ksenija se v otroštvu ni bala črnega moža. Otroštvo je preživljala skupaj s (staro) mamo in (starim) atom, mamica si je namreč ustvarila novo družino, v kateri ni bilo prostora zanjo. Njen atek je bil poštar Mirko, ki je imel dve kobili, Pupo in Bebo in drugo ženo in otroke. Navihana deklica je poznala vsak kotiček rodnega Huma pri Ormožu. Cele dneve se je potepala po domačem gozdu, domov je poleg gob znala prinesti tudi mlado lisičko, za katero je mislila, da jo bo udomačila. Z grlico ji je to celo uspelo! Mama je skušala njeno trmoglavost večkrat izprašiti z leskovo palico, ampak zaman. Potem pa je v njeno mlado življenje prišel mož. V četrtem letniku srednje šole je postala mamica. Mož postane črni mož. Črni mož ji zadaja udarce. Enega, dva, tri, preveč. Boji se ga. Hlad ji leze v kosti. Želi ubežati črnemu možu, ampak vsi ji rečejo, da bo spala tako, kot si je postlala. Ko se mlada družina preseli na svoje, za kratek čas posveti sonce. Rodi se še en otrok, sin. Črni mož v soprogu se potuhne, a ne za dolgo. Njegova ljubezen ni prava ljubezen. Z alkoholom in obsedenostjo uničuje sebe in družino. V Kseniji tli groza, ker ne ve, kaj jo čaka jutri. Ampak Ksenija dočaka boljši jutri! Novo življenje. Njen nasmeh prinaša dobro voljo uporabnikom Mariborske potujoče knjižnice že skoraj tri desetletja.