Marcel Štefančič

Kdor prej umre, bo dlje mrtev : eseji o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize

4,3

(3)

Žanr	esej
Narodnost	slovenska literatura
Kraj in leto izida	Ljubljana, 2014
Založba	UMco
Zbirka	Angažirano
Ključne besede	Krize, Neoliberalizem, Vladna politika

Število strani

222

7-8 ur

Nagrade

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Marcel Štefančič jr., filmski kritik, novinar Mladine, TV voditelj in filozof, se v teh svojih družbeno in politično angažiranih esejih pronicljivo spoprime z aktualnim svetovnim neoliberalizmom in slovenskim hlapčevstvom v globalnih neoliberalnih okovih. Žalostno in preprosto nas ubija vladavina pohlepa in pokvarjena logika lažnega trga, ki nam ga pridigajo od vsepovsod, kot da je samoumevna ta globoko nepravična pot, ki ji naša lastna vlada zaslepljeno prisega. Medtem narod dobesedno krvavi, po navideznih demokratičnih volitvah samooklicani izbranci pa se nam posmehujejo, ko režejo in zategujejo do kosti. Zgodovina se ponavlja in ponavlja, le orodja so navzven vedno bolj sofisticirana in komplicirana, da se zamegljujejo sledi in odgovornosti. Vse naj bo podrejeno trgu, to seveda velja za druge, navadne smrtike, zakonodaja pa je tako ali tako korak spredaj v službi požrešnih novodobnih finančnih lobijev. Do kdaj in do kod? Tudi to se ve, saj imajo kapitala neomejeno na voljo. Samorefleksija absurdne in patetične slovenske politične »elite« pa je tako ali tako že mrtva.

Prispeval(a): Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale

Objavljeno: 04.03.2015 08:04:14
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:25:39

“Vlada – okej, vlade, v tem času smo jih imeli že kar nekaj – bi morala razglasiti rdeči alarm. Tako kot ga je, ko je Slovenijo udarila žledokalipsa. Tudi kriza je namreč udarila z močjo naravne katastrofe. Vprašajte tisto nepregledno armado odpuščenih, brezposelnih, razdejanih, propadlih, razžaljenih, ponižanih in pozabljenih. Toda ironično: slovenske vlade so se na krizo odzvale ravno nasprotno kot na žledokalipso. No, predstavljajte si, da bi vlada ljudem, ki se tresejo v somraku žledokalipse, sporočila: zdajle vam bomo zategnili pas! Zdaj bomo za vas vpeljali stroge varčevalne ukrepe! Zdajle vam bomo oklestili socialne pravice! Ali pa si predstavljajte, da bi jim sporočila: vaše premoženje – hiške, v katerih se stiskate – bomo zdajle na hitro prodali tujcem, saj veste, tujim investitorjem, dobrim gospodarjem, da bomo lahko financirali odstranitev padlih dreves in vašo ponovno priključitev na elektriko!” (str.54)