Kintsugi telesa

Kintsugi je japonska umetnost popravljanja keramike ali porcelana z uporabo lepila, mešanega z zlatom in platino. Cilj popravila ni skrivanje, ampak poudarjanje razpok, ki so nastale v času. Z izpostavljanjem poškodb se opeva zgodovina in preteklost predmeta oziroma preizkušenj, ki so predmet, ali v primeru naše knjige, telo, doletele.

Privlačen in zanimiv naslov sicer ne odseva teme, ki se je je v svojem delu lotila bosanska pisateljica, pesnica, esejistka in prevajalka Senka Marić. Gre za temo bolezni, o kateri nihče ne rad razpravlja ali o njej bere, spet drugi jo imajo celo za tabu temo. Kako tudi ne, saj gre navadno za travmatično izkušnjo, ki jo spremlja fizična in psihična bolečina, izkušnja, ki spremeni, ali deformira človeško telo in duha.

Tudi v tem primeru je tako. Neimenovani glavni junakinji zgodbe diagnosticirajo raka na prsih. Čeprav jo zdravnik opogumi z dobrimi napovedmi, se bolezen razvija po svoje. Začne se kalvarija voženj od zdravnika do zdravnika, specialista, kirurga. Pripovedovalka romana zgodbo niza v drugi osebi ednine in nam s tem omogoča, da se kot bralci še bolj vživimo v pripoved in sočustvujemo z njo. Sočasno z zgodbo, ki nam pripoveduje o nezaželeni preobrazbi ženskega telesa, pa prebiramo tudi zgodbo o procesu, ki ga doživlja vsako dekle na poti, ko postaja ženska, torej na poti odraščanja.

To ni le zgodba o žalosti, trpljenju, bolečini in bolezni, ampak predvsem o pogumu, sprejemanju, boju za življenje in upanju. Je zgodba o moči ženskega duha ter o povezanosti žensk v času in prostoru.