Kje je Vermeer?

Na Wikipediji lahko preberemo, da je bil Jan Vermeer van Delft nizozemski baročni slikar (1632-1675), ki je za časa življenja dosegel skromen uspeh, umrl pa je mlad in zadolžen. Ohranilo se je okoli štirideset njegovih del, verjetno jih je nastalo več. Danes velja za enega največjih holandskih baročnih slikarjev, takoj za Rembrantom. Njegova najbolj znana dela so: Pogled na Delft, Dekla z vrčem za mleko, Žena, ki bere pismo, Dekle z bisernim uhanom in druga. Zgodba v detektivskem mladinskem romanu se vrti okoli Vermeerjevega dela Ženska, ki piše. Neznanec namreč sliko ukrade iz Narodne galerije, javnost pa obvesti, da bo sliko vrnil, ko bodo z zidov svetovnih galerij odstranili vse ponarejene Vermeerjeve slike. Petra in Calder, dva pogumna otroka pa v tistem šolskem letu dobita novo učiteljico, ki spodbuja k samostojnemu raziskovalnemu učenju, zato iz časopisov izrezujeta nenavadne novice. Odločita se, da bosta našla Vermeerjevo sliko, ker jima pot prekrižajo skrivnostni podatki, ki jih drugi ne opazijo. Podatke počasi povezujeta v celoto in tako jima na koncu uspe najti Veermerjevo sliko. Več o tem, kako lahko po navadi dolgočasna in nepriljubljena domača naloga spodbudi Petro in Calderja k reševanju zapletenega primera, ki mu niso kos niti pravi detektivi, pa si preberite v knjigi. Vklopiti je potrebno male sive celice, intuicijo, dobro opazovati in imeti učiteljico, ki zna spodbuditi našo radovednost, pa smo kos vsemu. Petrina in Calderjeva učiteljica je namreč poučevala s pomočjo eksperimentalnih in miselnih nalog ter diskusije med učenci. Zelo velik pomen pa v zgodbi predstavlja svet pentonimov. Standardna pentonimska uganka je pokrivanje pravokotnika s pentonimom, tako da se pentonime ne prekrivajo med seboj in da v pravokotniku ni praznih mest. Kaj več o tem pa si lahko preberete v knjigi. Če vas zanimajo uganke in njihovo reševanje, je to prava knjiga za vas. Ja, radovednost je vedno hujša od lakote, predvsem pri otrocih. Napeta knjiga, s katero zaposlimo svoje male sive celice.