Kjer tišina šepeta
Žanr | potopis, spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1964 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Alpinizem, Spomini |
Žanr | potopis, spomini |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 1964 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Alpinizem, Spomini |
France Avčin (1910-1984) je mlajši generaciji bržkone nepoznano ime, a je trajno zapisan v slovenski narodni spomin kot vrhunski znanstvenik s področja elektrotehnike, pa tudi kot prvi predsednik Planinske zveze Slovenije po drugi svetovni vojni ter priznan alpinist, strokovnjak za varnostno opremo v gorah in pisec planinskih prispevkov.
Najbolj odmevna je prav pričujoča knjiga, ki je doživela že štiri izdaje. Gre za zbirko zapisov o vzponih v slovenske in tuje gore, in sicer v žlahtnem pripovednem slogu ter z veliko občutljivostjo za lepoto neokrnjene gorske narave. Zanimivo je mdr. poglavje o Juliusu Kugyju, velikem raziskovalcu Julijskih Alp, ki ga je Avčin cenil kot svojega vzornika, izjemnega alpinista in zagovornika prvobitnega, klasičnega alpinizma.
V knjigi so omenjena tudi druga imena slovenskega alpinizma: kot začetniki trentarski lovci, za njimi Henrik Tuma, Klement Jug in drugi. Ta in druga imena so veliko pomenila tudi v mednarodnem pogledu, zato ne čudi, da je slovenski alpinizem že precej časa v svetovnem vrhu.
Knjiga se ponaša še s širokim poznavanjem gorništva, pa tudi z odpiranjem oči za naravne lepote, dostopne tistim, ki znajo gledati in videti.
Objavljeno: 05.08.2021 16:28:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:46:42
Imel sem srečo, da sem namesto takih vitezov najmodernejše tehnike spoznal najprej klene bohinjske gorjance, drvarje, gozdarje, lovce – domače in divje, gospodarje – celo filozofe, kakršen je bil pokojni Tinček, Janez Mencinger iz Stare Fužine. Od njih sem se naučil ločiti žalobni klic črne žolne od orlovega klikanja; gamsa od domače koze; planiko od regrata; belo od črnega. Tudi Kugyjeva pot je bila podobna, tudi on je šel po lestvici žive Narave. Zato mi je še bolj pri srcu, še bližji.
(Str. 222)