Klavčev Prehod

Dogajanje tretjega Williamsovega romana v slovenskem prevodu je postavljeno v kansaški del ameriške prerije v 19. stoletju. V vas z zvenečim imenom Klavčev prehod se priseli študent Will Andrews, ki je ravnokar zapustil Harvard z namenom, da bi spoznal deželo in našel stik z naravo. Sprva naveže stik s prodajalcem bizonjih kož McDonaldom, ta pa ga seznani z domnevno nepokvarjenim lovcem na bizone, Millerjem. Takoj se dogovorita za skupno odpravo v oddaljeno pokrajino, kjer naj bi Miller pred časom videl velike črede bizonov. S sabo vzameta še Charleyja Hogea, Millerjevega globoko vernega in od pitja odvisnega prijatelja, ki naj bi gnal vprego z voli ter izkušenega odiralca kož Freda Schneiderja. Skupina mož je v svojih značajih zelo heterogena in njihova različnost vodi v razburkano popotovanje po neskončnih planjavah, kjer sicer najdejo obljubljeno deželo s številno čredo bizonov, a ne dočakajo obljubljenega srečnega konca.
Williamsov Klavčev prehod nekateri uvrščajo v vestern žanr, a tu ne boste našli tipičnih elementov vesterna, kot so kavboji, Indijanci in črede krav. Središčna tema romana je iskanje samega sebe in poskus preživetja v nečloveških razmerah ter z ljudmi, ki jih komaj poznaš in so tako zelo drugačni od tebe. Prav tako besedilo govori o svetu, ki si ga želi človek podrediti, ne glede na opustošenje, ki ga bo pustil za seboj. Mešanih občutkov se oziramo na dejstvo, da je bilo v tem času pomor črede s približno tri tisoč bizoni zgolj zaradi pridobitve njihovih kož, popolnoma normalno dejanje. Nemalokrat so lovci v lovu na zaslužek iztrebili cele črede, za njimi je ostalo le strohnelo meso in kupi bizonjih kosti.
Kljub temu, nam ob prebranem romanu ostane misel, da je kljub človeškemu pohlepu, narava močnejša. Poudari jo tudi avtor že na samem začetku, ko citira Ralpha Walda Emersona: »Tu bivata svetost, ki je v posmeh našim religijam, in stvarnost, ki odvzame avreolo našim junakom. Tu spoznamo Naravo kot poglavitno okoliščino, ki zasenči vse druge okoliščine in kakor bog sodi vsem ljudem, ki stopijo pred njegovo obličje.«