Klop minevanja : razmišljanja o vesolju

“Imel boš neizmerno srečo, da boš lahko stopil v stik z veliko človeško kulturo, ki je nastajala milijarde let: z umetniškimi deli – glasbo, slikarstvom, literaturo -, ki so nam polepšala življenja; z razmišljanji filozofov in mislecev vseh kultur, ki so se poglabljali v skrivnosti našega obstoja. To bogato dediščino boš lahko priredil, potegnil iz nje korist, pomagal, da se ne pozabi, in morda sam kaj prispeval k njej. Kot dediščino boš pustil sadove svojega dela vsem, ki bodo prišli za teboj, da bi nadaljevali veliko pustolovščino vesolja.
Moral se boš spopasti s ciklom človeškega življenja, z njegovimi lepimi trenutki in krizami. ‘Zemlja se občasno zatrese,’ je zapisal pesnik Louis Aragon.
Zavedaj se, da so na tem svetu hudobija, krutost in groza. Morda jih boš doživel. Vztrajno jih odklanjaj. Zaradi svojega človeškega dostojanstva. Postopaj, kakor ti narekujejo besede Alberta Camusa: ‘Obstajajo bitja, ki upravičujejo svet, ki pomagajo živeti že samo s svojo prisotnostjo.’ Prizadevaj si biti na višini svoje usode. V njej bo tvoje življenje našlo smisel. V tem boš našel srečo.” (Odlomek iz poglavja Pismo otroku, ki se bo rodil, str. 105)