Knjiga, ki vam bo spremenila življenje
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Izola, 2009 |
Založba | Meander |
Prevod |
Samo Šalamon |
Ključne besede | Družinski odnosi, Očetje in sinovi, Smisel, Smrt, Življenje |
Kaj v življenju res šteje
Richard stanuje v Los Angelesu. Njegova rutina je tako dolgočasna! Ampak, on ima denar, iz katerega dela denar. Trguje z delnicami. To je vse, kar očitno sploh zna. Za njegovo prehrano skrbi nutricionistka, za telesno vzdržljivost vaditeljica, za čistočo prekrasne hiše čistilka. Te strašno dolgočasne rutine je konec, ko Richarda prevzame neznosna bolečina, ki se širi po vsem telesu. Zdravniki se trudijo, vendar Richard je pravzaprav zdrav. Tisto, kar ga tare, je čustvena hladnost. In ta zahteva svoj davek. Richard se postopoma taja, dovoli čustvom, da ga prevzamejo in naključja, ali pa to niso, ga pripeljejo v prodajalno krofov k Anhilu. Pa tudi izgubljeni sin Ben, ki z mamo živi na drugi strani države, spet pride v njegovo življenje.
Knjiga, ki ima naslov kot da gre za priročnik o grajenju samopodobe in iskanju smisla življenja, ima veliko širši in globlji pomen. Popularizacija duhovnosti nas sicer zasipa z vsemi mogočimi nasveti, ampak tule, v tej knjigi, gre zares. Bolečina, ki odpre človeka, jok, ki se izvali iz notranjosti, požene Richarda v iskanje samega sebe. Srečanje s Cynthio, pa z Anhilom in njegovimi krofi, ki si jih Richard privošči prvič v življenju, dopuščanje, da v tvoje življenje vstopijo ljudje, ki jih doslej ni poznal, odprejo Richardu oči. Tudi srce. In dušo. To, da sin Ben končno pride do očeta z ene strani celine na drugo in da oba premagata strah in zamere, ki so se globoko vtisnile v njiju oba, je največje bogastvo. Ne hiša, ne denar, ne vpliv in moč niso tako pomembni, kakor so medčloveški odnosi. Skoraj apokaliptičen konec nas pretrese in le zamišljamo si lahko, da je konec srečen. Ali vsaj to, da se je Richardovo življenje izpolnilo.
Objavljeno: 31.10.2020 12:17:34
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:58
Ben je na plaži in kriči: Jebi se, jebi se! Skočiš v vodo, da bi rešil nekega pofukanega pijanega neznanca in ti je jebeno vseeno zame, če razmišljam o tem, ali si se utopil. Kaj, če bi umrl? To bi bilo jebeno slabo. Nisem se pripeljal vso pot sem, da bi te videl umreti!
(str. 258)