Knjiga o čaju

Kakuzo Okakura je bil japonski filozof, umetnostni kritik, učenjak in svetovljan, ki je s pričujočim delom v času izida predstavljal nekakšen most med Vzhodom in Zahodom ter se zavzemal zlasti za razbijanje predsodkov o (v začetku 20. stoletja še precej) eksotični Japonski.
Temeljno delo za učenje obrednega pitja čaja je prvič izšlo že leta 1906 v ZDA. Knjigo lahko bržkone označimo za čajno biblijo, je klasično delo, ki raziskuje filozofijo, umetnost in simboliko čaja v japonski kulturi. V sedmih poglavjih razkriva vpliv čaja na japonsko družbo, ki se dotika običajev, oblačil, kuhinje, keramike, umetnosti in književnosti. Poduči nas o zgodovini obreda, o različnih stilih in šolah pripravljanja čaja, kar avtor neposredno vzporeja s stili in šolami v umetnosti – po izobrazbi je bil umetnostni zgodovinar, ki je študiral tudi v tujini in bil ustanovitelj ter ravnatelj Šole finih umetnosti v Tokiju.
Čajne obrede so v 15. stoletju pričeli razvijati zenbudistični čajni mojstri. Pitje čaja je bil pravzaprav nekakšen podaljšek izvajanja zenbudizma – čajna ceremonija je še danes meditativni proces, ki se mu akterji posvetijo z dušo in telesom ter se celotnemu procesu v času trajanja obreda povsem prepustijo. Zanimivo je, da so imeli čajni obredi neposreden in izjemno pomemben vpliv na razvoj japonske keramike, ikeban ter celo slikarstva.
Kakuzo Okakura poudarja, da je čajna ceremonija več kot le pitje čaja – gre za izraz japonske estetike, duhovnosti in harmonije. Čaj je predstavljen kot sredstvo, ki spodbuja meditacijo, poglobljeno razmišljanje ter povezovanje z naravo in družbo. Delo osvetljuje pomen preprostosti, skromnosti in spoštovanja do okolja, obenem pa raziskuje vpliv čaja ne le na umetnost in filozofijo, temveč tudi na medčloveške odnose.