Ko je ženska kurba
Žanr | esej, kolumne |
Narodnost | hrvaška literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2009 |
Založba | Goga |
Ključne besede | Hrvaška književnost |
To sta dve knjigi v eni. Ima dve naslovnici. Na prvi piše »Ko je ženska kurba«, na drugi pa »Ko je moški peder«. Z obeh strani so nanizane kolumne, iz spremne besede Barice Smole izvemo, da so izhajale v hrvaškem tedniku Nacional. Te kolumne so v resnici eseji, so socialno politični manifest, kratke, udarne, bridke in duhovite zgodbe o ženskah in moških, feministična parodija in parodija šovinizma, ogledalo urbanih nevroz. Kako se starati, ostati mlad, imeti otroke ali raje dihurja, zajčka… O osamosvajanju otrok od staršev in staršev od otrok, o pravici do splava, dvoličnosti cerkve in duhovščine, ljubicah in ljubimcih, dolžini (in debelini) organa, ki ga sicer zavidamo moškim, golih fotkah od pasu gor in dol, moških, žensk… Z Vedrano postaneš obseden ali pa jo sovražiš, zato najprej preverite v katerem predalčku ste. Vedrana namreč ne sadi rožic. Ona je kurba. Kakšne ona piše!! Ona se tega zaveda in na to je ponosna. Z vsem, kar priznava, namreč jemlje naboj vsem, ki bi se utegnili nad tem naslajati. V bran jemlje ženske, torej kurbe »po defaultu« in čuteče, »normalne« moške, ki jih pa, sicer mačistična družba, zmerja s pedri. (Peder je menda tudi njen mož.) Vedrana naboj jemlje tudi s tem, da noče biti ženstvena ali nežna ali miroljubna. Je »nastrojena do amena« in s tem nastavlja ogledalo, kakšna je pravzaprav moška družba. Zakaj bi na nasilje odgovarjali z nenasiljem? Zakaj na en umor moškega pride petindvajset umorjenih žensk? Zakaj si znani pesnik in komik lahko privoščita poimenovanje zlatih ribic po TV voditeljicah in je to sprejemljivo in »full smešno«, če pa si tudi Vedrana lahko umisli zlate ribice z moškimi, omalovažujočimi imeni, v drugem akvariju pa lahko plavajo celo tri ribice – z imeni »Pojdite«, »V« in «Kurec«. Vedrana je antipol žensk, o katerih pišejo moški, o Anah Kareninah, ki revice nimajo drugega, kot da se jim zmeša in se vržejo pod vlak. Je proaktivna in izzivalna, iskrena, teži do konca, ne jenja, teži in teži. To je povsem drugačno, angažirano, žensko pisanje, je igra mačizma »zdaj se pa vi s tem nosite« za spremembo. Končno občutljiva in nežna ženska, ne bimbasta, občutljiva in nežna, bravo!
Objavljeno: 01.07.2018 16:41:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:00
…Ženska je kurba, če ne vidi, kako utrujen je prišel iz službe, ženska je kurba, če pride iz službe sama utrujena, ženska je kurba, če mu ne da, prava kurbetina pa je, če mu.
Ženska je kurba, če jo moški zagrabi za zadnjico v avtobusu, na vlaku, v službi, v tramvaju, na plesu. Samo kurbe hodijo po svetu tako, da ponujajo svojo zadnjico.
Ženska je kurba tudi, ko je stara. Vsaka ženska, stara čez trideset let, je stara kurba.
Vedno je treba poudariti, da so vse ženske kurbe.
Avtorica tega besedila je hujša od kurbe, kajti samo takšna kurba se lahko domisli, da piše o tem, kdaj je ženska kurba.
Na Hrvaškem vsaj ena kurba na mesec plača s svojim življenjem, zato ker je kurba.
In kdaj ženske niso več kurbe?
Takrat, ko umrejo?
Ženska ne neha biti kurba, ko umre.
Postane samo mrtva kurba. (str. 12)