Kokoschkova lutka

V romanu z naslovom Kokoschkova lutka portugalskega pisatelja, ilustratorja in glasbenika Alfonsa Crusa, gre pravzaprav za preplet življenjskih zgodb nekaj ljudi. Gre za odnose med ljudmi, ki med seboj niso sorodstveno povezani, hkrati pa roman pripoveduje tudi zgodbo neke družine. Z družinskimi in medosebnimi odnosi pa so povezane tudi ljubezenske zgodbe, ki nas tako ali drugače zaznamujejo. Nekatere ljubezni so take ljubezni, ki nas, zato ker niso dokončane, spremljajo vse življenje. V naših glavah so vse do trenutka, ko vemo, da se bomo morali posloviti. Je pa roman sestavljen iz romana v romanu. Vse skupaj pa nas pripelje do tega, da počasi spoznavamo sorodstvene in druge povezave med ljudmi. Na naša življenja ne vplivajo samo tisti, s katerimi smo v sorodstvenih povezavah, ampak tudi drugi ljudje. Mogoče celo tisti, ki smo jih spoznali preko knjig. Gre za preplet med resničnostjo in fikcijo, usodnosti vojne in ljubezni. In kot smo že omenili, vlogo umetnosti v naših ali drugih življenjih. Umetnost nam daje moč izražanja, pogovora z ljudmi, ki jih čutimo, čeprav z njimi nismo spregovorili niti besede. Zgodba se prepleta z življenjskimi vprašanji, ki si jih zastavljamo vsak dan znova in znova. Včasih odgovor najdemo, včasih pa tudi ne. Zelo pomembno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti pa je, kaj je fikcija in kaj je resničnost? Se fikcija odseva tudi v resničnosti? Kot je zapisano v romanu, je bil slikar Oskar Kokoschka tako zaljubljen v Almo Mahler, da je, ko se je njuna zveza končala, dal narediti lutko v naravni velikosti, ki je imela vse značilnosti njegove ljubljene. Z lutko se je sprehajal, jo vodil v opero. Gre za simbol neke ljubezni, nekega odnosa in prikaz, kako lahko določeni odnosi vplivajo na nas. In ja, ne bi verjeli, ampak celo sredi vojne in bomb nekateri ljudje kupujejo kakaduje. Kot so zapisali pri založbi nas drugi delajo žive, zlasti tisti, ki nas imajo radi. Knjiga je leta 2012 prejela nagrado EU za književnost.