Koliko še?
Žanr | mladinski roman, potopisni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Dob, 2024 |
Založba | Miš |
Zbirka |
Zorenja |
Ključne besede | Camino, Medvrstniško nasilje, Mladostniki, Najstniki, Pohodništvo |
Priljubljenost je relativna
Glavni junaki mladinskega popotniškega romana so petnajstletniki, učenci devetega razreda. Dogajanje se prične med razredno uro, kjer pričnemo spoznavati zaplet zgodbe in njene akterje. V ospredju so Ognjen, razredni genij, Izidora (Iza), glavna in najbolj priljubljena razvajenka, sama si pravi kar prvo ime šole ter Lucija, nevidna in nesamozavestna najstnica.
Spoznamo tudi njihova družinska ozadja in značilnosti posameznikov. Zaradi najstniškega nasilja so vpleteni prisiljeni, da se med prvomajskimi počitnicami, udeležijo planinskega pohoda po Caminu Krk na Hrvaškem. Nekaj najstnikov in tri odrasle pričakuje naporna hoja z različnimi izzivi. O caminu je avtorica pisala že za odrasle bralce, sedaj pa to tematiko prenaša še v mladinski žanr.
Vsakodnevne etape, opisi čudovitega otoka in njegove narave so navdušujoči, kljub vsem naporom. Seveda ne manjkajo zapleti, medosebni odnosi so napeti in spreminjajoči, kot so seveda posamezni najstniki. Tudi zagledanosti in prve simpatije so aktualna tema za mladostnike. Kot na vsakem caminu, je tudi tu v ospredju osebna rast in spopadanje s samim seboj.
Avtorica uporablja slengovske izraze in jezik gejmerjev in se na ta način še bolj približa mladim bralcem. Ob branju si boste zaželeli, da bi tudi sami bili na otoku in občudovali lepote okrog sebe.
Objavljeno: 30.07.2024 10:27:59
Zadnja sprememba: 30.07.2024 10:36:54
Ampak sama z vsemi čutili izkušam in doživljam lepoto okrog sebe. Noro lepo je! Prostrano. Na potopisni knjižni platnici sem, za mano ostajajo stopinje, medtem ko jo neumorno maham proti kocu sveta. Z vsakim korakom sem dlje od bede in sociale, ki me zaznamujeta. Šele začeli smo, pa me pot že osvobaja. Pač, vem, zakaj. Hodimo skupaj, ampak vsak od nas meri svojo pot. Moja predstavlja možnosti. Sedem dni bom nekdo drug. Punca drugje.
(str. 120)