Kot kamen v rečnem toku
Žanr | avtobiografski roman, družbeni roman, spomini |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2021 |
Založba | Sidarta |
Prevod |
Jernej Šček |
Ključne besede | Alpinisti, Bratje, Gore, Kiparji, Moški, Narava, Otroštvo, Samota, Tragedije |
Poetična zgodba o bolečini, nasilju, obupu in večnem iskanju ljubezni.
Mauro Corona sodi med uspešnejše sodobne italijanske pisatelje. Kot kamen v rečnem toku je njegovo prvo delo, prevedeno v slovenščino. Je tudi eden najbolj cenjenih kiparjev z lesom v Evropi ter vrhunski alpinist in pionir sodobnega prostega plezanja.
Poetična zgodba, ki ima ritem dolgega epa, predstavlja dramo avtorjeva nemirnega življenja. Ne vemo, kje se pravi spomin konča in kje se začne pripovedna svoboda. To je zgodba o bolečini, nasilju, obupu, a tudi o lepoti in ljubezni. Protagonist zgodbe živi prva leta svojega življenja v senci revščine in nasilja v družini. Pomanjkanje ljubezni je največja in najbolj nerešljiva revščina.
Njegov oče je agresiven alkoholik, njegova mama pa se reši tega pekla in skoči na rdeč kamion, ki jo odpelje v neznano. Tri majhne otroke, tri brate, prepusti dedku in babici ter gluhonemi teti. Njihov oče zna deliti le klofute. Živijo sicer v idiličnem gorskem svetu, v sozvočju z naravo. V njihova življenja poseže tudi tragična nesreča, ki v nekaj minutah spremeni podobo doline Vajont. Najvišji jez na svetu je pod seboj pokopal vasi in vzel 2000 življenj. Otroka, ki je postal mož, življenje še naprej brusi, kotali se dalje kot kamen v rečnem toku.
Objavljeno: 11.03.2022 12:27:42
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:54
Neprestano je mislil na svojo vas, gozdove, tek po gorah, na izgubljeno naklonjenost ljudi in domače živali. Do trenutka, ko so veljaki dopustili, da je gora padla v zajezeno vodo, je v njihovi hiši živelo vse polno živali. Znotraj prastarega, od saj počrnelega zidovja je prebivalo več živali kot ljudi. Živali so pogosto dobrosrčnejše od ljudi. Bratje so redili srnjake, gamse, vrane, vsakovrstne ptiče, pse, mačke, celo lisico. Živeli so v popolnem sožitju s krilatimi in štirinožnimi prijatelji.
(str. 69)