Kotlar, krojač, vojak, vohun
Žanr | pustolovski roman, zgodovinski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Roman |
Prevod |
Mojca Kranjc |
Ključne besede | Cirkus, Hladna vojna, Vohunstvo |
»So trenutki, v katerih je preveč vsega, da bi jih lahko v celoti doživljal takrat, ko se zgodijo ...«
Kotlar, krojač, vojak, vohun Johna le Carréja je vohunski roman par excellence iz leta 1974, leta 2015 pa smo ga vendarle dobili tudi v slovenščini, v izvrstnem prevodu Sovretove nagrajenke Mojce Kranjc.
Glavni junak romana je George Smiley, bivši vohun britanske tajne obveščevalne službe, ki sprejme »džob« poiskati izdajalca – »krta« – v Cirkusu, štabu obveščevalne službe. Izkaže se, da ga bo moral poiskati med »dečki v petem štuku«, med štirimi osumljenci – kotlarjem, krojačem, vojakom in vohunom – kot jih je po vzoru stare angleške izštevanke poimenoval Kontrola, umrli direktor Cirkusa. Zgodba nas popelje v čas dvojnih agentov, telegramov, telefonskih govorilnic, »drobnih kriznih situacij«, kajenja cigaret v pisarnah, v čas hladne vojne. V vohunskem žargonu, za katerega le Carré priznava, da si ga je večinoma izmislil, a so ga odtlej posvojili tudi profesionalci, nas uvede v skrivnosti talentosledcev, trdorokcev, gospodinjcev, svetilničarjev in konjedercev ter pravil »špila«. Polnokrvno opisani glavni in tudi stranski junaki nam zlezejo pod kožo: nepozabna Connie Sachs – raziskovalka v Cirkusu, Bill Roach – najboljši opazovalec in Karla – Smileyjev »sovjetski nemesis«, ki je Cirkus »obrnil kot rokavico«. In seveda antibondovski, uglajeni gospod Smiley, ki ga je v BBC-jevi nadaljevanki že v 70. letih prejšnjega stoletja upodobil sijajni Alec Guinness. Avtor David Cornwell, s psevdonimom John le Carré, ki je tudi sam delal za britansko obveščevalno službo, s svojim pronicljivim čutom za jezik zgodbo mojstrsko umesti v prostor in čas, in to kritično do obeh strani železne zavese. Obenem nas s svojimi brezčasnimi razmišljanji o zvestobi, ljubezni, sočutju in o tem, kako »včasih v londonski noči nastopi trenutek, ko hrup zamre …«, prepriča, da ni zgolj velikan žanra, temveč literature nasploh.
Objavljeno: 07.08.2016 10:57:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:02
En kos garderobe je, ki ga opazovalec nima ne časa ne želje zamenjati, še najmanj v subarktičnem vremenu, in to so čevlji. Od dveh parov, ki ju je lahko preveril v vrsti za vozovnice, je Jim prepoznal enega: plastični s krzneno podlogo, črni, z zadrgo na zunanji strani in s podplati iz debele rjave umetne snovi, ki je na snegu rahlo škripala. Te čevlje je danes že videl, v pasaži Štěrba, takrat so bili v kombinaciji z drugačnimi vrhnjimi oblačili in na nogah ženske, ki je mimo njega potiskala voziček. Odtlej Jim ni več sumil. Vedel je, kot bi vedel Smiley. (Str. 376–377)