Kozjeglavka

Zarja Vršič je rojena leta 1993 v Slovenj Gradcu. Magistrirala je iz primerjalne književnosti in francoskega jezika ter je dobitnica študentske Nahtigalove nagrade. Zaposlena je na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti kot mlada raziskovalka in asistentka. Ukvarja se tudi s prevajanjem iz francoščine, pisanjem filmskih in literarnih kritik ter pisanjem kratke proze. Za svoj prevod Za svoj prevod poezije Eugèna Guillevica je novembra 2019 prejela nagrado Radojke Vrančič za mlade prevajalce. Kozjeglavka je njena prva knjiga. Na Slovenskem knjižnem sejmu je bila knjiga leta 2019 nominirana za nagrado za najboljši literarni prvenec. Gre za zbirko štiriintridesetih kratkih zgodb. V zgodbah so opisani kratki utrinki iz življenja ljudi. S pomočjo kratkih zgodb se potopimo v notranje doživljanje ljudi. Veliko pozornosti je namenjeno temu, kako se znajti v nelagodnih položajih v življenju oziroma v položajih, ki so za nas stresni. Takrat se nam zdi, da nismo razumljeni. Ugotovimo, da smo v življenju samo mi sami tisti, ki si lahko pomagamo iz težkih položajev. Samo mi smo tisti, ki vemo, kaj se dogaja znotraj nas in zato nas drugi težko razumejo. Kljub temu, da nas v življenju obkroža veliko ljudi, umremo sami. Kar kratkim zgodbam Zarje Vršič daje še poseben čas je, da večinoma nimajo konkretnega zaključka, ampak obvisijo v času in prostoru. To pa pušča prosto pot naši domišljiji. Kaj se zgodi, če ne maramo skakati čez kozo, pa smo v to vseeno prisiljeni in kakšno čudežno moč ima naša domišljija, pa si preberite v naslovni kratki zgodbe knjige. Kaj pa je vaša prva misel ob besedi kozjeglavka? Priporočamo, da v notranji svet sebe in drugih vstopite s pomočjo kratkih zgodb. Izvrstno branje, ki spodbuja k razmišljanju.