Križanka
Žanr | družinski roman (tudi rodbinski), mladinski roman, razvojni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Celje ; Ljubljana, 2019 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Ključne besede | Dijaki, Dragocene knjige, Nacionalizacija, Obnova, Poštenost, Stari tiski, Starinske ure, Zaljubljenost |
Preteklost skozi oči mladih in hvalnica družinskemu življenju
Dijaka Andreja na željo babice vpišejo v oddelek klasične gimnazije. A se mu latinščina kar takoj zatakne. Pobudo prevzame dedek, katerega znanec je bil svoj čas profesor latinščine. Že po nekaj dodatnih urah začne Andrej razumevati bistvo jezika in lahko se posveti še drugim rečem. Po naravi je bolj pesnik in manj gradbenik, kot so to njegov oče in brata. Zato mu sošolec podtakne nalogo, naj dekletu Nini iz naravoslovnega oddelka napiše referat iz slovenščine. Andreju gre takšno delo z lahkoto od rok. Med njim in dekletom s podeželja kaj kmalu preskoči iskrica ljubezni. Po raznih peripetijah, v katerih osrednjo vlogo odigrajo navidezni brezdomec, podarjeni računalnik in dolga leta zanemarjena skrinja na podstrešju, vse kaže, da bo Nina Andreju postala literarni navdih in sopotnica v življenju. Dogajanje se plete okrog znanih dejstev iz slovenske zgodovine o likvidacijah premožnih meščanov in izobražencev v sicer neimenovanem mestu po drugi svetovni vojni. Kako bo dijak, ki je še komaj dobro pokukal v srednjo šolo, kos zahtevnim nalogam, ki si jih je naložil? Kako bo rešil zapleteno križanko? Roman bi zaradi napete pustolovske zgodbe lahko postal kar zanimivo mladinsko branje, čeprav je mestoma zastavljen nekoliko preširoko in vzbuja vtis razvlečenosti. Hkrati pa knjigi manjka pošteni lektor, ki bi popravil številne zatipkane napake in še kakšen preveč okorno napisan stavek. Kljub vsemu, branje, ki zlasti mlade opozarja na preteklost, o kateri se nerado govori in piše. Je tudi dobrohoten prikaz družinskega življenja več generacij pod eno streho, kar danes prav tako ni več ravno pogosto.
Objavljeno: 19.10.2020 12:59:30
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:42:41
Georg Salamon pa je v glavnem v domačem mestu iskal sledove prednikove umetniške roke. Če so o njem doslej molčali, še ni rečeno, da so uničili njegove slike. Prosil je galerijo, naj objavi v medijih oglas, da iščejo umetniška dela slikarja Wolfganga Rebna pa tudi kakršne koli podatke, kje bi se ta dela morda še nahajala. V to poizvedbo pa je Slak vključil tudi šole, da bi otroci s svojo detektivsko naravo začeli raziskovati, ali so njihovi znanci ali pa domači lastniki slik, ki jih je Wolfgang Reben ustvaril v njihovem mestu. Stara država namreč ni nikoli opravila inventure umetniških del pri privatnikih. Sedaj v novi državi pa bi to predstavljalo poseg v privatno lastnino. In prav inventarni popis bogastva s področja umetnosti in zgodovinskih spomenikov bi bil vsem v ponos.
Str. 236