Križanka

Dijaka Andreja na željo babice vpišejo v oddelek klasične gimnazije. A se mu latinščina kar takoj zatakne. Pobudo prevzame dedek, katerega znanec je bil svoj čas profesor latinščine. Že po nekaj dodatnih urah začne Andrej razumevati bistvo jezika in lahko se posveti še drugim rečem. Po naravi je bolj pesnik in manj gradbenik, kot so to njegov oče in brata. Zato mu sošolec podtakne nalogo, naj dekletu Nini iz naravoslovnega oddelka napiše referat iz slovenščine. Andreju gre takšno delo z lahkoto od rok. Med njim in dekletom s podeželja kaj kmalu preskoči iskrica ljubezni. Po raznih peripetijah, v katerih osrednjo vlogo odigrajo navidezni brezdomec, podarjeni računalnik in dolga leta zanemarjena skrinja na podstrešju, vse kaže, da bo Nina Andreju postala literarni navdih in sopotnica v življenju. Dogajanje se plete okrog znanih dejstev iz slovenske zgodovine o likvidacijah premožnih meščanov in izobražencev v sicer neimenovanem mestu po drugi svetovni vojni. Kako bo dijak, ki je še komaj dobro pokukal v srednjo šolo, kos zahtevnim nalogam, ki si jih je naložil? Kako bo rešil zapleteno križanko? Roman bi zaradi napete pustolovske zgodbe lahko postal kar zanimivo mladinsko branje, čeprav je mestoma zastavljen nekoliko preširoko in vzbuja vtis razvlečenosti. Hkrati pa knjigi manjka pošteni lektor, ki bi popravil številne zatipkane napake in še kakšen preveč okorno napisan stavek. Kljub vsemu, branje, ki zlasti mlade opozarja na preteklost, o kateri se nerado govori in piše. Je tudi dobrohoten prikaz družinskega življenja več generacij pod eno streho, kar danes prav tako ni več ravno pogosto.