Krošnja z neznanimi sadeži : eseji
Žanr | esej |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Kultura |
Ključne besede | Likovna umetnost, pesništvo, slovenski jezik, zgodovina filma, zgodovina literature |
Pisanje o drugih je (tudi) pisanje o sebi
Zbirka esejev Krošnja z neznanimi sadeži je knjižni prvenec scenaristke in režiserke Helene Koder. Posamezna besedila iz zbirke so nastala v zadnjih petnajstih letih in bila objavljena v revijah Sodobnost in Literatura. Avtorico v knjigi spoznamo kot osebo, ki po svetu hodi z odprtimi očmi in odprtim duhom. V esejih piše o zelo različnih temah – jeziku, literaturi, filmu, umetnosti in filozofiji ter seveda o minevanju in smrti. Med branjem se z njo pogosto vračamo v njeno otroštvo in mladost ter spoznavamo oziroma srečujemo njene sodobnike. Eseje lahko beremo kot napotke, kaj in kako brati (pa tudi gledati, poslušati), pri tem pa je pomembno poudariti, da avtorica pri dojemanju umetnosti oziroma umetniških del vedno izhaja iz sebe in svojih občutkov oziroma čustev. Prepričana je, da je to (edini) pravi način, kako vstopati v dialog z umetnostjo, v kateri najde odgovore na številna vprašanja in jo dojema kot nekaj, kar (ji) pomaga živeti.
Vsak esej uvede fotografija, ki je povezana z vsebino in deluje kot neke vrste bralno vodilo. Besedila na prvi pogled ne sledijo vnaprej določeni strukturi, pisanje pogosto preskakuje, vendar je takšen pač avtoričin miselni tok, ki rad dela ovinke, sledi asociacijam in impulzom, za katere se zdi, da prihajajo spontano, vendar na koncu vsakič pridemo do cilja. Avtorica svoj pisateljski postopek kar naprej reflektira, komentira in nas vedno znova opozarja na to, da gre pri napisanem za njene besede, njene misli, njene izkušnje. Njeno pisanje “ni ne novinarsko ne literarnokritično, ki terjata čim večjo neobremenjenost z osebnimi preferencami. To pisanje hoče biti zelo osebno. Je pisanje bralke, ki k literarnemu delu in njegovemu avtorju namenoma pristopa z vsem balastom svoje izkušnje” (str. 108-109). Čeprav so teme esejev raznovrstne, bi kot skupni imenovalec lahko izpostavili ljubezen do umetnosti, lepote in življenja nasploh.
Objavljeno: 03.05.2024 17:40:43
Zadnja sprememba: 19.09.2024 10:09:22
Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito in pronicljivo razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila našemu intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.
(str. 93)