Kruh, prah

Marko Sosič je brez vsakega dvoma sodoben slovenski klasik, ki si je ta status priboril že z romanesknim prvencem Balerina, balerina, ter ga z njegovima naslednikoma (Ki od daleč prihajaš v mojo bližino in Kratki romano o snegu in ljubezni) samo še utrdil. Tudi Sosičev zadnji roman Kruh, prah je med domačimi literarnimi sladokusci požel precej odobravanja, kar ne preseneča, saj gre za pravo malo literarno mojstrovino, ki od bralca sicer zahteva precej bralne koncentracije, a daje tudi obilo bralnega užitka. Tematsko gledano je roman Kruh, prah roman o vojni in nje posledicah, je roman o medosebnih (družinskih) odnosih, roman o zavrnitvi, roman o času in njegovem minevanju, roman o potovanju ter roman o spominjanju. Sosičev roman Kruh, prah je, kot je v odlični spremni besedi zapisala Ignacija J. Fridl, (lirično) potovanje skoz pokrajine človekove nemoči. Je potovanje, ki se bo dotaknilo vsakega (empatičnega) bralca in je potovanje, ki ga je komisija za letošnjega kresnika (neupravičeno) spregledala. A nič zato, sam sem prepričan, da bo tudi Kruh, prah delil usodo svojih predhodnikov. Prepričan sem namreč, da bo tudi on postal (če to slučajno še ni) slovenska klasika.