Kvadratura sarajevskega kroga : (štirje feljtoni)

Knjiga zajema štiri feljtone, ki so nastali v času trajanja ali tik po koncu vojne v Bosni, ki ji je avtor, rojen v Sarajevu po naključju ubežal. V Slovenijo je namreč prišel le nekaj dni preden so se pričele prve barikade in s tem začetek krvave morije. Pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec je potem zaživel v Ljubljani in na Krasu, od koder tudi izvira rod njegovega deda. Iz Slovenije je nato spremljal umiranje neke države in uničevanje kulture, ki ji pripada.
Štirje feljtoni govorijo o različnih temah, vse pa so povezane z Bosno. Prvi esej je nastal ob 500 letnici prihoda Sefardskih judov iz Španije v tedaj turško Bosno. S seboj so poleg mnogih dragocenosti prinesli tudi t.i. Sarajevsko hagado, znameniti iluminirani rokopis. V Bosni so v obdobju svojega bivanja pustili pomemben kulturni in gospodarski pečat.
Drugi feljton opisuje Sarajevo v večnem spreminjanju skozi stoletja, kot so ga povzročale vojne in vedno novi bolj ali manj uspešni gradbeni podvigi. S tem pa se je spreminjal tudi značaj mesta, ki le še v majhnem delu tudi po končani zadnji moriji ohranja značaj nekoč živega multikulturnega mesta.
V tretjem feljtonu z naslovom Obrazi, liki, pokrajine, … se srečamo s pomenom fotografij zlasti v vojnem času, ki odseljene, izgnane ali drugače razbite in ločene osebe spominjajo na ljudi s katerimi so nekoč skupaj živeli. Fotografije so za njih v vojnih razmerah pogosto edini stik s svojimi znanci, morda tudi ljubljenimi.
Zadnji feljton je nastal tik po koncu vojne v Bosni (1996). V njem avtor razmišlja, kako je lahko Radovan Karadžič, psihiater in pisatelj s katerim se je nekoč kot literarni ustvarjalec v Sarajevu družil, postal vojni zločinec. Esej spremlja bosanske notranje boje že od časov ankesije, ter ustanovitve gibanja Mlada Bosna dalje.
S svojo subtilno pripovedjo skozi vse eseje, nas avtor pospremi v nek drug čas in prostor, ki niti ni tako daleč od tega trenutka in smo mu na naših tleh srečno ubežali.