Lahko bi umrl na tem kavču z mano
Žanr | mladinski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Spremna beseda |
Bojana Caf |
Ključne besede | Bolezni, Družinski odnosi, Medvrstniško nasilje, Najstniki, Spolna identiteta |
Mladinski roman, nagrajen z nagrado modra ptica, govori o najstnikih, ki iščejo svoj prostor pod soncem.
Knjiga Lahko bi umrl na tem kavču z mano, ki jo je napisal Andrej E. Skubic, govori o najstnikih iz devetega razreda. Vsak ima svojo zgodbo, vsak preživlja tudi težke trenutke. To velja tudi za tiste, za katere si to nikoli ne bi mislili. Najstniki zaključujejo osnovno šolo. Po eni strani se tega veselijo, po drugi strani pa jih je strah, kaj bo sledilo. Prišli bodo v novo okolje, kjer bo vse potekalo nekoliko drugače. V osnovni šoli so se že vsega navadili. Sošolce poznajo, vsi vedo o vseh vse. Težke trenutke najstnikov predstavljajo medvrstniško nasilje, ločitve staršev, iskanje identitete, težave v medvrstniških odnosih, bolezni. Kljub vsem najstniškim tegobam je v ozadju je čutiti njihovo povezanost in sprejemanje. Kljub temu, da je vsak malo drugačen in se sooča z drugačnimi težavami, znajo sprejemati drug drugega. Na koncu ugotovijo, da smo vsi samo ljudje, da se vsi soočamo s takimi ali drugačnimi težavami. Vsi pa tudi v življenju potrebujemo le malo ljubezni in naklonjenosti. V najstniškem obdobju so sovrstniki tisti, ki so pomembni. Odrasli pa se v njihovo življenje vključujejo, kakor vedo in znajo. Včasih so pri tem, da pridejo do njihovega bistva bolj, včasih pa manj uspešni. Obenem pa najstniki tudi vidijo, da imajo v življenju težave tudi odrasli, ne samo oni. Kot se je že večkrat izkazalo, pa je vse v komunikaciji. To, da znamo drug drugemu stvari povedati in na drugi strani tudi slišati. Težave tako kar naenkrat postanejo veliko lažje. Andrej E. Skubic je za mladinski roman prejel nagrado modra ptica 2024.
Objavljeno: 19.05.2024 18:19:10
Zadnja sprememba: 19.05.2024 18:19:10
Tomaž ni čisto vedel, kaj bi odgovoril. Pomislil je, kako malo mu je v resnici jasno, kakšen je njun odnos. Nič, samo iz vsega kar mu je govorila o njem, tega nekako ni pričakoval. Prav, ideja je bila verjetno fotrova, verjetno ima občutek, da se kaj takega spodobi narediti, saj je velik dan, kajne? Še sploh zdaj, ko je njegova hči velikokrat žalostna. Ampak – ona? Da se tudi njej zdi tako bolje? Ima pred njim vseeno slabo vest, pa se ji zdi, da mu je dolžna zagotoviti še neke vrste slovo? Samo foter se tega sploh ne bo zavedal, ne bo vedel, da je slovo: ona je edina, ki ga bo ves čas gledala čez mizo in ji bo jasno, da bo že jutri kidnila, ga pustila samega – pa če se revež zdajle še tako trudi okrog nje in si misli, kako fajn se imata … Kako bo to zmogla? Niti predstavljati si ni mogel, kako bi zmogel on.
(str. 177)
Citati
(0)Kritike
(0)- modra ptica (2024)