Lastna hiša

Lastna hiša je tretji del avtobiografije Deborah Levy (prva je Vsega tega nočem vedeti in druga Cena življenja). Vse tri knjige opisujejo življenje samostojne ženske, pisateljice, ki živi tukaj in zdaj. Gre za tako imenovano živo biografijo. Levyjeva spoznava, kako je svet, tudi na zahodu, še vedno po malem patriarhalen. Taki sta tudi kultura in družba. Vse to jo pri šestdesetih navdaja z željo po še večji osebni svobodi, samostojnosti. V luči tega si seveda prizadeva za prepoznavnost svoje literature in razmišljanj. Njena identiteta ni samo pisateljska. Je tudi ločenka, mama dveh hčera, študentk, ki odhajata v svet odraslosti. Zdaj, ko ji ostaja čas, se spomni, da je na vrsti ona sama. Pa naj gre za kuhanje, osebno nego, počitek, potovanja, razmišljanja, pisanje. Kakšna svoboda! Vse odločitve so čisto in povsem njene. Čeprav sanja o lastni hiši, ki bi stala nekje ob vodi, ob jezeru ali reki, lahko tudi ob morju, na vrtu pa bi raslo granatno jabolko, je ni lastnine, ki bi Deborah definirala, jo priklenila in zamejila njeno prostost. Pomembni sta hčeri, s katerima so vse bolj povezane in množica ljudi, ki jih opazuje ali z njimi prijateljuje. In prijatelje sprejema z velikim razumevanjem, četudi imajo napake. Nihče pač ni popoln. Zanjo so pomembni njeno notranje življenje, razmišljanja in zadovoljstvo z medosebnimi odnosi. Ter seveda njeno literarno ustvarjanje. In hišo, kakor tudi lastno sobo (Lastna soba Virginije Woolf, na katero se je navezala z naslovom in tudi z razmišljanji) lahko nosiš v sebi.
Zaključek žive biografije Deborah Levy kliče po nadaljnjem branju, razmišljanju, življenju z veliko začetnico.