Laži Locka Lamore : prva pustolovščina Uglajenih barab
Žanr | fantastični roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Srednji svet |
Prevod |
Kaja Bucik Vavpetič |
Ključne besede | Mafija, Plemstvo, Tatvine |
Pravica je rdeča.
Laži Locka Lamore so prvi izmed sedmih fantastičnih romanov, v katerem je Scott Lynch z dinamičnim pisanjem, polnim sočnih dialogov, alkimističnih skrivnosti, nepredvidenih zapletov in krutih razpletov uprizoril slikovito življenje kralja tatov. Odvija se v Camorrju, neusmiljenem “mestu greha”, nad katerim se v nebo vzpenjajo stolpi, ki predstavljajo stebre moči aristokracije. Pregrešni dekadenci plemiškega razvrata nasprotne so mestne četrti, v katerih vlada kapo Barsavi in deli pravico prevarantom, povzpetnikom, morilcem, lopovom, tolpam ter ostalim skrivnim združenjem. Mesto nasprotij obkroža temno morje, prepredajo ga vodni kanali in mostovi, ki povezujejo pregrešno drage četrti s propadajočimi predeli. Iz teh, najmanj uglednih kotičkov Camorrja, se v svet prikrade suhcena sirota, katere možnosti za preživetje v krvoločnem kotlu so na videz neznatne. Toda pod vodstvom mojstra prevar najde svoje mesto v tolpi Ugledne barabe ter postane svečenik neimenovanega boga, čuvaja tatov, sleparjev in zločincev. Spletkarske podvige, ki njegove žrtve puščajo osuple in z dodobra okleščenim premoženjem, ima v krvi. A kljub temu da je mojstrski spletkar in lopov, mu velepotezne prevarantske igre zaradi porazne presoje in nepremišljenosti uhajajo izpod nadzora. Kot potresni val pretresajo Camorr in ogrožajo krhki mirovni dogovor, ki sta ga dosegli težki roki, ki vladata mestu. Locke tako zbudi pozornost tistih, ki vsakršen poskus nepokorščine kaznujejo s smrtjo. Nevarnosti navkljub ostaja samozavestna, predrzna in karizmatična baraba, ki se bralcu hipoma priljubi ter zagotavlja vznemirljivo in zabavno branje.
Objavljeno: 23.09.2019 08:59:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:45
Oče Verigar je sedel na strehi Perelandrovega hrama in strmel v neverjetno prevzetnega štirinajstletnika, v katerega je odrasel mali osiroteli deček, ki ga je pred leti kupil od Botra vseh tatov iz Senčnega hriba.
“Nekega dne, Locke Lamora, nekega dne boš zajebal tako veličastno, tako osupljivo in tako neobvladljivo, da se bo razsvetlilo nebo, lune se bodo zavrtele in sami bogovi bodo od veselja srali komete. Samo upam lahko, da bom takrat še živ, da bom priča temu trenutku,” je rekel.
“Lepo vas prosim,” je odvrnil Locke. “To se ne bo nikoli zgodilo.” (str. 546)