Vsak od nas začne kot za vodo neprepustna posoda. Potem pa se zgodijo stvari-ljudje nas zapustijo, ali nas nimajo več radi, ali nas ne razumejo, ali pa mi ne razumemo njih in izgubimo, naredimo napake ali se prizadenemo. In posoda dobi razpoke. In, ja ko je posoda enkrat razpokana, je konec neizogiben. Vendar imamo ves ta čas, ko se začnejo odpirati razpoke, do trenutka, ko dokončno razpademo. Samo v tem času lahko vidimo drug drugega, ker skozi svoje razpoke vidimo iz sebe v druge skozi njihove.
Lažna mesta
Žanr | družbeni roman, problemski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Prevod |
Neža Božič |
Ključne besede | Dekleta, Mladostniki, Odraščanje, Pogrešane osebe |
Po uspešnicah Krive so zvezde in Kdo si, Aljaska lahko beremo v slovenskem jeziku Greenovo tretjo knjigo Lažna mesta.
Zgodbo nam pripoveduje Quentin Jacobsen, ki je na skrivaj zaljubljen v najbolj fantastično in najlepše bitje, kar jih je bog ustvaril – Margo Roth Spiegelman. Pri devetih letih sta v parku skupaj odkrila mrtveca, nato pa skoraj deset let nista imela posebnih stikov, čeprav sta bila soseda.
Skrivnostna Margo se nekega večera pojavi na Quentinovem oknu in ga spelje v nočno pustolovščino. Drugo jutro Margo izgine. Nihče ne ve, kje je. Za seboj je pustila zapletene skrivnostne namige. Quentin se zaradi nje odpove maturantskemu plesu in podelitvi spričeval. S prijatelji se odpelje iskat Margo. Pred njimi je 1800 km dolga vožnja. Časa, da poiščejo Margo, imajo manj kot 24 ur. Margo naj bi bila v enem izmed lažnih mest.
Objavljeno: 19.06.2015 09:33:35
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:26:51
Gledal sem Margo, kako se je vzpenjala iz jarka. In prav vesel sem bil, da ni bilo aligatorjev. Moj utrip je bil živahen, a sprejemljiv. Pod odprto mikico s kapuco se ji je mokra majica oprijela telesa. Na kratko, veliko stvari je potekalo čisto v redu, ko sem s kotičkom očesa ujel, kako se v vodi ob Margo nekaj zvija. Margo je ravno hotela stopiti iz vode, videl sem, kako se ji je napela ahilova tetiva, a preden sem lahko kaj rekel, je kača planila in se ji zagrizla v levi gleženj, točno pod robom kavbojk.
(str. 84)