Lepotica s pomarančami

Mrtvi oče se prek pisma živo pogovarja s sinom na pragu zrelosti. O čem govori beseda? O ljubezni, o pravljicah in pravilih, o minevanju in o smislu. Avtor je filozof, učitelj in pisatelj, poznan po romanu Zofijino življenje in je, kot se za Norvežana spodobi, preudaren. Podatke posipa postopoma, s smislom za didaktiko. Jezik je preprost in teče gladko, s pavzami za humorne vložke, da ciljno najstniško občinstvo ne bi prehitro vrglo knjige v kot. Stari in izkušeni bralci pa tudi priznavamo, da je delo romantično in ganljivo. Brez pretiranega samopomilovanja, lepo prosim. Obnovitveni tečaj o sprejemanju lepih in manj lepih plati življenja, pa je v zrelih letih še toliko aktualnejši: »Vse, kar je, traja, dokler se ne konča. A zadnje, kar človek drži, je pogosto roka.«