Les Goriciennes
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Gorica, 2016 |
Založba | Goriška Mohorjeva družba |
Ključne besede | Aleksandrinke, Slovenski izseljenci |
Ostati ali oditi v svet – to je zdaj vprašanje!
Darinka Kozinc se v svojih knjigah vedno znova vrača v svet aleksandrink ali »les Goriciennes«, kot so jih imenovali v daljnem Egiptu, saj so prihajala iz Goriškega, še največ pa iz vipavskega konca. Tako se tudi v njeni najnovejši knjigi Les Goriciennes prepletajo zgodbe Marije, Marte, Ane, Bernardine, Zore, Irene, odraščajočih mladih najstniških deklet, ki so si kot služkinje zaželele priti do poročne bale, ali pa pomagati k družinskemu proračunu, ali pa mladih mamic, ki so pravkar rojenega otroka pustile doma in šle v tujino za dojiljo tujemu otroku. Da so odplačale dolgove, da so lahko doma dokupili nov kos njive, vinograda. Pa usode današnjih deklet, Vesne, Jelke in Darje, ki nekatere iz čisto ekonomskih razlogov, saj so brez, ali pa so izgubile službo, druge pa v iskanju dodatnega zaslužka, odhajajo v svet po debelejši kos kruha. Odhajale so in odhajajo v svet po svoji volji, pa tudi proti njej, vedno pa z upanjem v srečo, ki jih tam nekje čaka.
Objavljeno: 15.12.2016 10:17:27
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:33
»In tako je moja mama pripotovala z ladjo iz Trsta v veliko mesto, ki jo je strašilo in privlačilo obenem. Za prvo plačo si je kupila klobuček in se s prijateljico Ido, tudi sobarico zaposleno v hotelu Execelsior, sprehodila po Chorniche, nastavljala obraz nežni sapici, občudovala mogočne palme in strmela preko pluskajočega morja, kjer jo je čakal sinek in njena dobra mama Tonina. Kmalu je strah iz njenih oči izginil, levitev iz kmečkega dekleta v elegantno damo se je zgodila precej hitro. Moja mama je bila dovzetna za vse novo, hitro se je učila in srkala znanje, ki ji ga je ponujalo svetovljansko mesto, kjer so se mešali različni jeziki in kjer je srečevala tako različne ljudi. Napredovala je do vodje imenitnega hotela Excelsior …« (str. 89)