Les Slovènes

Roman o aleksandrinkah ali Les Goriciennes tudi Les Slovenes ali Les Slaves, je napisala avtorica, ki se že dalj časa ukvarja s fenomenom žensk iz Vipavske doline in Krasa, ki so predvsem v prvi polovici 20. stoletja delale kot služkinje, dojilje in družabnice pri bogatih tujih družinah v Egiptu, predvsem v Aleksandriji pa tudi v Kairu.

Dekleta in žene iz tega majhnega področja, so množično zapuščale rodni dom, fante, može in svoje družine in z zaslužkom pomagale k njihovemu preživetju in gospodarskemu obstanku domov. Mlade ženske, večina v starosti 20 do 24 let, so sicer dobro zaslužile, vendar je bila cena njihove odsotnosti od doma visoka, kakšna od njih tudi tragična. Med njimi pa se najdejo tudi izjeme, saj so se v novem okolju spletle tudi ljubezenske zgodba s srečnim koncem. Pri selitvi in iskanju ustrezne zaposlitve ter medsebojnem ohranjanju stikov v tujem okolju v času njihovega dela, so v Aleksandriji od leta 1908 dalje veliko pomagale šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja. Le te so organizirale tudi šolo za otroke tistih aleksandrink, ki so s seboj pripeljale svoje otroke.

V romanu sicer spremljamo le skupino žena in deklet, ki so svoje domove zapustile v 30. letih preteklega stoletja, vendar so njihove usode nedvomno preplet mnogih resničnih zgodb, ki jih hrani Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, v lokalnem okolju imenovane tudi »lešandrinke«.