| Žanr | potopis |
| Narodnost | angleška literatura |
| Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1996 |
| Založba | Prešernova družba, Vrba |
| Zbirka |
Za lahko noč |
| Prevod |
Miriam Drev |
| Ključne besede | Angleži, Francozi, Običaji |
Gre za duhovit potopis, ki je leta 1989 prejel britansko nagrado za najboljši potopis leta.
Angleški par kupi hišo na provansalskem podeželju (v Franciji), kamor se priseli januarja. Hiša je potrebna obnove, kar se ne zgodi tako hitro, kot sta si zamislila. Na francoskem jugu namreč čas teče drugače kot v Angliji … Pri obrtnikih v Provansi je čas raztegljiv pojem, zato se morata sprijazniti s tem, da je hiša večinoma časa v razsulu …
Potopis, po katerem je nastala odmevna TV-nadaljevanka, odlikujejo izviren slog, tekoča pripoved, estetska dovršenost in humor. Vse to zaživi v odličnem prevodu Miriam Drev. Priporočam za vse tipe bralcev:).
Objavljeno: 29.04.2016 17:16:49
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:30:00
“Za razliko od prašičev psi ne rijejo nagonsko za gomoljikami. Treba jih je izuriti in Ramon je prisegal na metodo s ‘saucisson’. Vzameš kolobarček klobase, ga natreš z gomoljiko ali pomočiš v gomoljčno omako, tako da začne pes povezovati vonj po gomoljikah z nebeškim okusom klobase. Počasi in zložno ali pa naglo in poskočno, če je bistre glave in obenem sladokusec, se bo pes pridružil tvojemu navdušenju nad gomoljikami in bo pripravljen na terensko preizkušnjo. Če si ga temeljito izšolal in je po naravi primeren za to delo, ter veš, kam moraš ponje, si lahko privzgojiš ‘chien truffier’, ki ti bo pokazal pot do zakopanega zaklada.
(Str. 74)
