Letoviščarji
Žanr | psihološki roman |
Narodnost | češka literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2007 |
Založba | Sanje |
Zbirka |
Sanje. Roman |
Prevod |
Bojana Maltarić |
Ključne besede | Medosebni odnosi, Pisanje, Pisateljstvo, Potovanja |
Štiriindvajset letoviščarjev plus dva voznika plus ena vodička. Plus en pisatelj.
Pisatelj Max želi svoj novi roman napisati tako, da se z dvema prijateljema udeleži organiziranega potovanja z avtobusom iz Češke v Italijo. Skozi njegove oči spoznavamo pisano druščino turistov: upokojenki, ki vsako leto skupaj potujeta, poslanec češkega parlamenta z družino, tridesetletnica, ki potuje s starši, mladi prijateljici, zakonski par s sinom in hčerko, osamljeni Ukrajinec, mlada turistična vodička … Svoje imaginarne papirnate like pisatelj postavlja v različne kombinacije in situacije organizirane turistične zabave, iz strani v stran postajajo vse bolj dodelani ljudje iz mesa in krvi. Vse to z dobro mero humorja, popestreno s številnimi refleksijami o pisanju in ustvarjalnem procesu, začinjeno s citati različnih pisateljev (Dostojevski, Mann, Boccaccio, Fulghum …) in precej več kot enim (avto)erotičnim prizorom. Knjiga z več kot dovolj različnimi osebami in življenjskimi situacijami, da je zlahka všeč širokemu krogu bralcev. Zaradi avtoironične distance do pisateljevanja, komične uporabe literarno-teoretske terminologie in polemiziranja z literarno kritiko pa zna zvabiti nasmeh tudi na ustnice kakšnega literarnega kritika.
Objavljeno: 29.06.2015 23:05:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:27:00
Mislil je na vse te nevesele stvari – in počutil se je nekako čudno.
Če mu literarni kritik Josef Vohryzek ne bi povedal, da sploh ne ve, kaj je bolečina, bi si zdaj moral misliti, da čuti nekaj zelo podobnega bolečini.
Toda k sreči mu je povedal. Čeprav torej boli, bolečina to ne more biti.
Gotovo ga samo muči želodec po tistih ocvrtih rakcih.