Lipitsch: roman
Žanr | družbeni roman, družbenokritični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Beletrina |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Prevod |
Mojca Kranjc |
Ključne besede | Ljubezen, Medosebni odnosi, Moški, Moški in ženske, Odtujenost, Samota |
Ljudomrznik se zaljubi
Lipitsch z izvirnim naslovom Der Kreis der Weberknechts je knjižni prvenec slovenske pisateljice Ane Marwan, ki od leta 2005 živi na Dunaju. Piše tako v nemškem kot tudi v slovenskem jeziku. V slovenščini sta bralcem na voljo še roman Zabubljena in zbirka kratke proze z naslovom Krota. V tokratnem kratkem romanu nam Ana Marwan predstavi pisatelja Karla Lipitscha. Živi zabubljen v svojem malem svetu, uživa v samoti in piše vseobsegajoče delo. Obisk pogreba ga prisili na pot z letalom in kratek skok med ljudi. Ob vrnitvi temelje njegovega mirnega življenja zamaje na videz naključno srečanje s sosedo Mathilde. Vsiljiva soseda ga postopoma ovija v mrežo vljudnosti, pozornosti in naklonjenosti. Lipitsch, variacija Molierjevega ljudomrznika, navdušenje nad razgledano gospo vztrajno zanika. Išče njene slabe lastnosti, saj je njegov odnos do žensk obremenjen s preteklimi izkušnjami. Do družbe ohranja distanco in obsesivno analizira razvoj odnos z Mathilde. Kljub svoji negativni nastrojenosti in socialni nespretnosti Lipitsch deluje kot neškodljiva oseba. Morda tudi največji mizantrop potrebuje sočloveka. Roman je zapisan v kratkih odstavkih, pisanje pa vodi Lipitschev tok misli in asociacij z občasnimi vpadi sosede Mathilde. Stilsko dovršen prvenec postreže s premišljenim humorjem, (samo)ironijo in strokovno poglobljenim filozofskim razmislekom o ustroju človeštva. Drobci romana namreč razkrivajo o Lipitschu prav toliko kot o družbi sami. Skozi introspekcijo v misli posameznika nam vsem brez zadržkov razkriva največje slabosti človeka in hkrati svoje razloge za osamitev. Ne manjka niti metatekstualnih navezav na dela Prousta, Paula Austerja, Nietzscheja in mit o Sizifu. In kaj nam bralcem torej lahko ponudi zagrenjeni gospod Lipitsch? Vsekakor marsikatero iztočnico za razmislek o sebi in svetu, v katerem živimo.
Objavljeno: 08.09.2023 08:50:08
Zadnja sprememba: 13.09.2024 14:43:03
In ali ima potreba po pisanju korenine sploh kdaj kje drugje kot v nečimrnosti? Mar s tem ne dokazuješ, kako brez sramu verjameš, da imaš povedati nekaj s čimer naj se sočlovek ukvarja ure in ure ne glede na dejstvo, da se med tem ukvarjanjem bliža svoji smrti? ker vsak pišoči seveda veruje v bralca. Celo v več bralcev. In kako lahko samotni volk, ki ljudem ni pripravljen pokazati drugega kot bodisi hrbet bodisi zobe hlepi po bralcu?
(str. 25)