Lističi
Žanr | biografski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Maribor, 2024 |
Založba | Pivec |
Zbirka |
Branje |
Ključne besede | 20. stoletje, Trst |
Bližina sladkosti in bolečine
Milan Dekleva je pesnik, prozaist, dramatik, esejist, prevajalec, glasbenik (s Tomažem Pengovom je ustanovil glasbeno skupino Salamander), redni član SAZU in prejemnik številnih nagrad. Lističi so njegov deseti roman.
Lističi so roman, sestavljen iz raznoterih, premešanih popisanih strani, ki nam skozi podobe ljudi, dogodkov, sanj, strahu in žalosti približajo čas prejšnjega stoletja v slovenskem Primorju. V strnjeni zgodbi je prikazano tragično in razgibano življenje Slovencev pod fašizmom. Prvoosebni pripovedovalec fragmentarno opisuje dogodke, ki delujejo kot nekakšne spominske skice, krokiji, besedne drobtinice. Pri tem izhaja iz zgodovinskih dejstev, ki dobijo privlačno podobo zaradi bogatega jezika, prepričljivih intimnih zapisov, dramatičnega loka in poetičnega tona. V enem od zapisov pojasnjuje: »Življenje, ki mu pripadam, dopolnjujem z besedami, ampak zato ni nič vznemirljivejše. In tudi lističi, ki se kopičijo, ne vzpostavljajo nove, smiselno polnejše celote. Bil sem urednik, a nisem ničesar uredil.«
Pripoved je ciklična, saj pisatelj bralca uvodoma pripravlja na srečanje protagonista z italijanskim pisateljem in prodornim intelektualcem Italom Calvinom, na koncu pa mu postreže z avtoportretom z brki. Protagonist je pisateljev stric Albert Širok, prevajalec Italovega romana Steza pajkovih gnezd. Prav tako je pesnik, urednik, soustanovitelj Mladinske knjige in človek, ki se je zoperstavil italijanskim fašističnim oblastem in aktivno deloval v prid slovenstva.
Avtor je zapisal: »Življenja in zgodbe niso premica, ampak sosledje mrtvic in okljuk, ki odlagajo konec. Neizbežni konec.« Na Albertovo nemoč kažejo samotni, melanholični toni. Njegovo življenje je zaznamovano z bratovo nasilno smrtjo in dejstvom, da Karlovi posmrtni ostanki ležijo v neoznačenem grobu. Neporočen in brez potomcev beži pred brezmejnim dotikom ljubezni. V pusto protagonistovo deželo potujejo še Ivan Cankar, Dragotin Kette, France Prešeren, Ciril Kosmač, Jože Javoršek, Stane Kavčič, Edvard Kocbek, M. de Voltaire, James Joyce, Lucij Anej Seneka, Lewis Carroll, Pablo Neruda …
Objavljeno: 31.07.2024 11:35:51
Zadnja sprememba: 31.07.2024 11:35:51
»Kako postaneš pesnik?« sem vprašal brata.
»Napišeš pesem o sladoledu,« mi je odvrnil.
»Šališ se,« sem se namdrnil. »Tega se ne da.«
»Zakaj ne?« me je vprašal.
»Pesem o sladoledu lahko napiše samo tisti, ki ga liže.«
»Motiš se,« je odkimal. »Ni slajšega kot pesnjenje o stvareh, ki jih nimaš in so zate skrivnost. Jaz bi zdajle lahko napisal pesem o kopanju in podvodni pošasti,« se je zasmejal.
(str. 60)
Citati
(0)Kritike
(0)- nagrada Prešernovega sklada (1989)
- Jenkova nagrada (1991)
- Rožančeva nagrada/nagrada Marjana Rožanca (1999)
- Veronikina nagrada (2003, 2008)
- kresnik (2006)
- Prešernova nagrada za književnost (2006)
- desetnica (2011)