Ljuba Ijeawele : feministični manifest v petnajstih predlogih
Žanr | pismo |
Narodnost | afriška literatura, literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | UMco |
Zbirka |
Angažirano |
Ključne besede | Družbena neenakost, Feminizem, Materinstvo, Ženske |
Pisma, ki ponujajo povod za razpravo o vlogi ženske v 21. stoletju.
Nigerijka Ijeawele rodi hčerko, ob tem prosi svojo prijateljico za nasvet, kako naj jo vzgaja na način, da bo znala razmišljati v feminističnem duhu. Prijateljica Chimamanda, zagovornica ženskih pravic, hkrati pa tudi uveljavljena pisateljica, ji v ta namen napiše petnajst pisem – predlogov, ki jih združi v drobno knjigo z močno sporočilno noto.
Knjiga z nasveti se sicer navezuje na vzgojo deklice, ki bo odraščala v Nigeriji, državi, ki je v nekaterih predelih še zelo konservativna, na splošno pa njeni prebivalci zelo spoštujejo tamkajšnjo tradicijo in običaje. Kljub temu so nasveti primerno branje za osebnostno rast vsakogar. Avtoričine ideje ne kličejo zgolj k zmanjšanju neenakosti med spoloma, ampak bralca nagovarjajo k sprejemanju drugačnosti in strpnosti. Poudarjajo pomen pozitivne samopodobe otrok ter pomen odprtega pogovora o različnih tabu temah. Izpostavljajo celovitost človeka oziroma ženske, ki je v življenju ne sme določevati zgolj ena vloga, obenem spodbujajo k branju, telesni aktivnosti ter negi duše in telesa.
Avtoričin jezik je preprost, dostopen in razumljiv, kljub temu pa delo ne izgubi sporočilnosti.
Knjiga, ki govori o pomembni temi, je berljiva, v njej so nanizani predlogi, ki so jih nekateri že ponotranjili in z njimi živijo, drugi pa jih morajo šele odkriti in sprejeti kot nujne za medsebojno sožitje.
Objavljeno: 05.10.2022 14:50:07
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:50:47
Vedeti in razumeti mora, da imajo na tem svetu ljudje različne poti in da dokler na svojih poteh ne škodujejo drugim, so te poti legitimne in jih mora spoštovati. Nauči jo, da ne vemo – ne moremo vedeti – vsega o življenju. Tako v veri kot v znanosti so prazni prostorčki za stvari, ki jih ne vemo, in zadostuje že, da to sprejmemo in smo s tem pomirjeni. Nauči jo, naj nikoli ne posplošuje lastnih meril ali izkušenj. Nauči jo, da so njena merila samo zanjo in ne za druge ljudi. To je edina nujna oblika skromnosti: spoznanje, da je različnost normalna.
(Str. 75)