Ljubo življenje
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2014 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Prevod |
Tjaša Mohar |
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | kanadska literatura |
Kraj in leto izida | Celje, 2014 |
Založba | Celjska Mohorjeva družba |
Prevod |
Tjaša Mohar |
To bo najbrž zadnja zbirka kratkih zgodb predlanske nobelovke Alice Munro, saj je avtorica napovedala pisateljsko upokojitev (šteje namreč 84 let). Munrojevo že poznamo po dveh prevedenih zbirkah kratkih zgodb, in sicer Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva ter Preveč sreče (obe sta v slovenščini izšli leta 2010).
Njene kratke zgodbe imajo nekakšen pridih starinskosti. V pričujoči knjigi lahko prebiramo nenavadne, drugačne zgodbe malih (velikih) ljudi, ki samo želijo živeti svoja življenja v skladu s svojimi idejami in pričakovanji, kar za seboj vleče presenetljive posledice. To so zgodbe ljudi, ki jih videvamo na ulicah in se sprašujemo o njihovih življenjih. V knjigi srečamo mlado učiteljico, ki odhaja poučevat v bolnišnico na deželi, policista, ki ima doma bolno ženo, ljubosumne ostarele zakonce …, ter zadnje štiri zgodbe v knjigi, ki so v duhu avtobiografske, čeprav so včasih dogodki izmišljeni.
Objavljeno: 16.01.2015 11:26:38
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:59
Nisem šla domov med mamino zadnjo boleznijo ali na njen pogreb. Imela sem dva majhna otroka in nikogar v Vancouvru, pri komer bi ju lahko pustila. Z možem bi si komaj lahko privoščila pot, in mož ni maral formalnega vedenja, a zakaj bi krivila njega? Tudi jaz sem tako čutila. Za nekatere stvari rečemo, da jih ni moč odpustiti ali da si jih ne bomo nikoli odpustili. Ampak si jih – ves čas to počnemo.