Ljudje na burji

Ivo je dolga leta delal na cesti in skrbel, da je bila vozna in nepoškodovana. Njegova dejanja so imela težo. Toda sedaj je ostarel, sin z družino je v prestolnici, bolezen mu je vzela ljubljeno ženo Julko, sam pa je po padcu moral v dom za ostarele. In cesta, ki je prej povezovala osrednji del Slovenije s Primorsko, skoraj sameva, saj je avtomobilske kače prevzela avtocesta. Nikomur ni več mar, če se lokalci vozijo po poškodovanem asfaltu. Prav tako nikomur ni zares mar za skoraj osemdesetletnika, ki ima še vedno pozorne oči in izostren čut za to, kaj je prav. Poslušajo ga že, starci samo rabijo pozornost … Toda Ivo želi, da se tudi uredi, kar je narobe. Pred domom za ostarele stoji tabla dobrodošlice. Welcome! Benvenuti! Willkommen! Kaj pa v slovenščini? Ah, napis je namenjen tujcem, saj ni pomembno, mu rečejo. Manjkajoča beseda sproži plaz spominov na prehojeno življenjsko pot. Ima posameznik sploh kaj moči, da vpliva na svet okrog sebe? Lep roman, ki zaboli in poboža. Jurij Paljk je napisal še dragoceno spremno besedo s povednim naslovom Da burja današnjih dni ne bi odnesla vsega v pozabo!. Milan Petek Levokov (1960, Ptuj) zadnja leta živi v Novi Gorici. Je sodnik in pisatelj z bogatim opusom za otroke in odrasle.