Loterija in druge zgodbe

Ameriška avtorica, ki jo literarna stroka primerja z njenimi predhodniki iz 19. stoletja, še posebej Henryjem Jamesom, v ospredje svojega pisanja postavlja ženske. Osamljene, naveličane, vpete v rutino gospodinjskega vsakdana, v strahu pred moškimi. Ali pa po drugi strani mlajše samske ženske, ki si želijo moškega, a zmeraj naletijo le na demonskega zapeljivca, ki je lahko samo njihova poguba. Zgodbe iz pričujoče zbirke so razdeljene v štiri dele. V prvem so junakinje naivne do te mere, da jih vedno nekdo preseneti ali prevara, same pa se nato raje sprijaznijo in požrejo krivico (Demonski ljubimec, Božja sodba…). Le v eni zgodbi je tak naivnež moški (Po maminem receptu). V drugem delu se ženske ubadajo z otroki, ki so jih po razumu že davno prerasli, dobrodušne matere pa njihove hudobije ne spregledajo takoj (Charles …)
V tretjem delu so junakinje nekoliko starejše, a prav tako osamljene, njihova naivnost pa je zato še toliko bolj boleča. V zadnjem delu je najbolj kruta prav zadnja zgodbe, ki daje naslov celotni zbirki in je ob prvi objavi vzbudila tudi največ zgražanja bralcev. Z ženskami so lahko moški v času, ko je ustvarjala Shirley Jackson, pač še počeli, kar se jim je zljubilo. Zgodbe kot celota so morda za povprečnega bralca res le delno razumljive, so pa zato toliko bolj povedni odstavki, v katerih se bodo bralci prav gotovo znašli in prepoznali.