Luč sredi morja
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | avstralska literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2013 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Suzana Pečnik |
Ključne besede | Družina, Nesreče, Odnosi |
O materinski ljubezni in napačnih odločitvah dobrih ljudi.
Odlikovani vojni heroj Tom Sherbourne se po končani vojni zaposli na oddaljenem avstralskem otoku Janus Rock kot oskrbnik svetilnika. V rutinskem delu, neskončnem morju, tišini ter enakomernem utripanju svetilniške luči najde uteho in vsaj za nekaj časa pozabi na vojne grozote. Med občasnimi obiski na celini, v kraju Partageuse, spozna radoživo in simpatično Isabel, ki postane njegova življenjska sopotnica in družabnica na Janusu. Njuno srečo žal pokvarijo tri nedonošene nosečnosti in ko še bridko žalujeta za zadnjim izgubljenim otrokom, na obalo Janusa naplavi čoln z mrtvim moškim in jokajočim dojenčkom. Tom želi brez oklevanja novico sporočiti na celino, Isabel pa se v dojenčico v trenutku zaljubi in jo želi obdržati v prepričanju, da sta oba njena starša mrtva. Tom se znajde v hudi dilemi, vendar želi ženo, po vsem, kar je pretrpela, osrečiti. Ko se po letu in pol vrnejo v Partageuse, da bi deklico krstili, pa Sherbournova spoznata, da sta storila usodno napako: dekličina mati je še vedno živa in vsak dan upa, da se bosta mož in hčerka prikazala. Isabel se zaradi navezanosti noče ločiti od deklice, Tom pa ne more več živeti s skrivnostjo. Ko se ta razkrije, prinese vsem nepopravljive posledice.
Objavljeno: 20.12.2013 10:03:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:21:49
“Če bi stopil na sodišče in povedal zgodbo o ubogi ženski, ki je bila čisto iz sebe zaradi izgube svojega mrtvorojenega otroka – ženska, ki je bila za trenutek neprištevna, ni ločila prav od narobe – , če bi povedal zgodbo, kako je njen mož, ki je bil čisto v redu dečko, ki je vedno opravljal svojo dolžnost, ki pa je, le tokrat, ko je poskušal olajšati stvari svoji ženi, dovolil, da mu je srce zameglilo razum in se strinjal z njeno idejo… No, to bi sodniku lahko prodal. Lahko bi prodal poroti. Sodišče ima nekaj, čemur pravimo ‘pravico do pomilostitve’ – pravico, da izreče milejšo kazen, tudi za ženo.”
Str. 266