Luna v razmajanem stolu

Marija Šedivy je predstavnica starejših slovenskih piscev iz Gornje Radgone. Petnajst let je poučevala na osnovnih šolah, nato pa je delala na izobraževalni skupnosti v Gornji Radgoni, nekaj časa v politiki in nato, pred upokojitvijo, v matični knjižnici. Objavlja v literarnih revijah, v 2003 pa je prejela nagrado revije Mladika. Avtorica je izdala dve pesniški zbirki in dve zbirki kratkih zgodb. Rdeča nit njene poezije je preprosta: ljubezen. Ljubezen v tretjem življenjskem obdobju. Ljubezen, polna vdanosti, predanosti in nežnosti. Zbirko je posvetila možu, ki je tik ob izidu, zapustil Marijo in ta svet. Čutne kratkice, skozi katere tipamo ‘odložene dneve v mrzli sobi’, na katere čakata z možem, ljubimcem, ljubljenim nagovorjenim, da jih ‘vzameta s police.’ Ljubezen je vdih in izdih, je navada, sta mir in nemir. Tema nežne zvestobe, notranjega pripadanja, vsakdanjega sožitja, sobivanja. Ljubezen, ki iz pričakovanja postane spomin, neke vrste izpolnjenost, varna obala, pribežališče in še kaj. V svetu kaosa in zakompliciranosti je takšna preprostost božanje duše.