Madame
Žanr | ljubezenski roman |
Narodnost | poljska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2003 |
Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka |
Moderni klasiki |
Prevod |
Niko Jež |
Ključne besede | Ljubezen, Romantika, Zgodovina |
Igra z resničnostjo in ljubezen
Poljski avtor Antoni Libera (1949) je skoval odlično platonsko ljubezensko zgodbo med ravnateljico, profesorico francoščine in osemnajstletnikom, srednješolcem zadnjega letnika gimnazije. Zgodba subtilno opisuje vase zaprtega in občutljivega gimnazijca, ki skuša na vsak način pridobiti naklonjenost svoje profesorice, ki poučuje jezik ljubezni – francoščino. Zgodba je postavljena v povojno Poljsko, natančneje v Varšavo. Skozi mladeničevo pripoved spoznavamo življenjske okoliščine socialistične Varšave in življenje v njej. Zdolgočasen maturant je začaran z novo učiteljico, elegantno ‘starejšo’ žensko (ima 32 let), zaslepi ga njena neizmerna lepota in stroga inteligenca. Odloči se, da bo o njej izvedel vse in tako osvojil njeno srce. V raziskovanju in odkrivanju njenega življenja se nauči in spozna mnogo več, kot je mislil, predvsem o politiki, Poljski, španski državljanski vojni, spozna svojo strast do gledališča in umetnosti, ob tem pa se njegova ljubezen do Madame še bolj neti, sam pa raste in se duhovno razvija. Z besedami Bernarda Nežmaha (Mladina, 15. 1. 2004):
“A tako kot pisateljev junak lovi Madame, tako tudi pisatelj ulovi bralca…[…]. Če bralec ne uspe prebrati romana na en mah, bo komaj čakal, da pride naslednji dan, da se vrne v romaneskni svet.”
Objavljeno: 30.08.2016 09:33:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:31:16
“V črnem, oprijetem puliju, na katerem se je svetila srebrna verižica z lepim biserom, v hlačah enake barve, zlikanih na rob, in ličnimi čeveljci s tankimi visokimi petami, je stala vzravnana z rahlo sklonjeno glavo, levica ji je počivala na manjši torbici, obešeni čez rame (čisto drugačni od tiste, ki sem jo videl v šoli), z desnico pa je držala kozarec s penečo se pijačo. […] Kar odrevenel sem. Predvsem zato, ker sem jo sploh srečal in so se moji računi naposled potrdili. Pri tem so igrali pomembno vlogo tudi njen videz, aristokratska drža in vedenje.”
(str. 270)