Made in Vietnam
Žanr | družbenokritični roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Dob pri Domžalah, 2010 |
Založba | Miš |
Zbirka |
Zorenja |
Ključne besede | Človekove pravice, Delo na črno, Otroštvo |
Cena modne industrije
Že znano in večkrat citirano dejstvo je, da je modna industrija eden največjih onesnaževalcev okolja. Poleg slabega vpliva na okolje, pa ima še druge temne plati, kot je otroška delovna sila in delo v nevzdržnih, nečloveških pogojih, kršenje človekovih pravic.
Vse to odlično oriše mladinski roman Made in Vietnam – opisuje zgodbo 13-letne Lan, ki zaradi slabih gmotnih razmer v družini začne z delom v tovarni športnih copat. Kmalu se ji pridruži tudi mlajša sestrica. Delovni pogoji v tovarni so nevzdržni: delajo z nevarnimi spojinami, k poškodujejo njihove dihalne poti, delajo več kot 12 ur zapored, če naročilo ni dokončano, delajo tudi ob nedeljah … Ko pride inšpekcija, se otroci poskrijejo, tovarno uredijo, kot da deluje po vseh predpisih.
“Tovarna je zavarovana kot zapor in delavci za zidovi jo tudi tako občutijo. A vseeno so tukaj prostovoljno. Nihče jih ne sili. Kdor hoče oditi, lahko odide, kadar koli. Nobenih delovnih pogodb ni, nobenih zakonov, ki bi jih ščitil, nikogar, ki bi jih zadrževal. Pa vseeno komaj kdo prostovoljno zapusti tovarno. Potrebujejo denar, ki ga zaslužijo tu, pa čeprav komaj zadošča za preživetje.” (str. 12/13)
S prihodom inšpektorjev iz Nemčije skuša Lan najti pot, kako jim posredovati sporočilo o resničnih (in ne le začasno insceniranih) pogojih dela v tovarni. Ji bo uspelo?
Knjiga je odličen opomnik, kakšna škoda se dela tako na ekološki kot socialni ravni – samo zato, da imamo najnovejše superge in najmodernejša oblačila. Je res vredno?
Objavljeno: 02.04.2020 14:30:15
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:07
“Ja, čudoviti so.” Lan s prstom pogladi mehko črno usnje. “Na zunaj so. Ampak pogledati moraš v čevelj, med plasti podplata ali v notranjost. Globoko spodaj, zakopano v usnje, tam so naše utrujene oči, naš strah, naša jeza. Vsak, ki obuje čevelj, hodi po našem trpljenju.” (str. 136)