Maj, november
Žanr | družbeni roman, eksistencialistični roman, postmodernistični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Modrijan |
Žanr | družbeni roman, eksistencialistični roman, postmodernistični roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2014 |
Založba | Modrijan |
Jančarjev roman Maj, november govori o samoiskanju mladega nadarjenega violinista in hkrati aktualizira mnoge probleme sodobne družbe. Ciril Kraljevič po nedokončani fakulteti v Ljubljani ne najde več perspektive, zato poskusi srečo na Dunaju. Njegova želja po študiju glasbe na dunajski akademiji ostane nerealizirana, namesto tega se pridruži bendu, ki zvečer igra klezmer v kletnem klubu v Ottakringu, podnevi pa Ciril kot ulični umetnik igra violino na podzemni. Tam ga nekega dne sreča ljubljanski podjetnik Štefan Dobernik. Mladenič, ki se mu zahvali s slovensko besedo, pritegne njegovo pozornost. Povabi ga s seboj in mu ponudi delo v svojem podjetju. V cvetočem maju se Ciril vrača v Ljubljano poln novih obetov, vendar se v dogodkih, ki sledijo, preveč zaplete v Dobernikove kriminalne posle. Podreja se volji drugih in se odmika od načel, ki mu jih je vcepil oče. Ob tem pa izgublja svoje bistvo, ki ga je nekoč našel v glasbi in igranju violine. Sprejeti mora pravila sveta povzpetništva in v hladnem novembru spozna, »da mu je izgubljena umetnost kot življenje zadnjih let spolzela med prsti«.
Objavljeno: 14.11.2014 14:58:23
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:23:37
Vzel je violino iz kovčka. Skrbno jo je obrisal z mehko krpico in namazal lok s kolofonijo. Potegnil je po strunah in se skoraj ustrašil, instrument je bil povsem razglašen. /…/ Vijaki za uglaševanje so bili čisto oguljeni, veliko sem igral, je pomislil, a to je bilo že zdavnaj, spomladi na Dunaju, od takrat je minilo nekaj mesecev, nekaj malega še v Ljubljani, potem pa nič več. Zapravil boš svoj talent, je rekel njegov oče, slišal je njegov glas, vsakemu je dan samo en talent, ne smeš ga zapraviti. Mogoče sem ga pa že zapravil, je pomislil z nelagodjem. Mogoče sploh ne znam več. Seveda zna, tega ni moč pozabiti, a treba bo vaditi, najprej tonske lestvice. Še bom, je rekel na glas, še bom igral. A danes ne, ne še danes.