Mama

Rdeča nit zgodbe je žalost s pridatkom krivde – nepredvidljiva zver, ki te trga od znotraj – vsak človek pa se z njo spopada na drugačen način. Lizzie, mati dveh hčerk in odvetnica družinskega prava že nekaj časa razmišlja o svojem zakonu, v katerem sta z možem žrtvi življenja, s katerim ne zmoreta držati koraka. Počuti se fizično, psihično predvsem pa čustveno utrujena, zato si s hčerkama privošči oddih. Ob povratku pa usodna nesreča zamegli spomine, določi usodo, s seboj odnese življenje. Lizzie se znajde v obscenem položaju, prisiljena je sprejeti odločitev – izbrati. Po travmatskem pretresu v sebi bije boj. Srce ima raztreščeno na drobce – tržejo in režejo jo od znotraj. Duševno in fizično trpi, spomin se ji upočasni, skoraj izgine, zavest pa procesira misli njene podzavesti, njenega instinkta. Počuti se razmesarjeno – lupina sama sebe. V valu duševne bolečine ne dojame, kaj je resnično in kaj je stvaritev njenega lastnega trpinčenja. Misli na sence tam zunaj jo navdajajo z grozo. Ob zavedanju, da bi vedno izbrala enako, jo razjeda krivda – sama sebi se gnusi, počuti se umazano. Pod vprašaj postavi celo biti mama. V dvoboju s potrtostjo pa na neki točki vzklije njena želja po preživetju in osmislitvi izgube – izgube nje, ki jo je vzelo jezero. Uvidi, da ne sme odtavati po poti pozabe, a slediti sami sebi – zase. Odpuščanje je izbira, drugačna izbira. Ta prinese osvoboditev duha, je odskočna deska za stvaritev novega načina življenja, prihodnosti.