Mamma mia! Moje grško poletje
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2020 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Maša Sitar |
Ključne besede | Družina, Kulinarika, Ljubezen, Muzikal, Otoki, Prijateljstvo |
”Nikoli ni prepozno, da v življenju narediš tisto kar si želiš."
Izučena glasbenica Annie Robertson je v svojem življenju spoznala tudi strast do pisanja. Z odliko je zaključila magisterij iz kreativnega pisanja ter v svojem pisateljskem opusu nanizala že nekaj del. Med njimi tudi roman z nepozabno, doživeto, romantično zgodbo za vse bralce, ki si želijo lahkotnega poletnega branja s koščkom Grčije v svojem domu. Zgodba nas popelje k mlademu dekletu Laurel, ki v življenju skoraj nikoli ne tvega. Po smrti svojih staršev zaživi skupaj z babico Marnie, njuna skupna strast je švedska pop skupina Abba. Neštetokrat sta si ogledali tudi muzikal Mamma Mia, zato se odločita, da bosta nekega dne obiskali prizorišče snemanja filma – otok Skopelos. Ker časa za uresničitev želja nikoli ni dovolj, življenje pa izbira svojo pot, Marniejina nenadna smrt prepreči, da bi si z vnukinjo izpolnili željo. Zaradi tragičnega dogodka se Laurel zakoplje v delo, a ko je primorana porabiti letni dopust, se odloči za uresničitev dolgoletne želje. Svoje počitnice rezervira v vili Atena, ki jo spominja na Donnino vilo iz muzikala. Med raziskovanjem otoka Laurel dobi občutek, da je tu doma. Vedno bolj se sprašuje, če se je smiselno vrniti nazaj v London, ali bi bilo bolje ostati tu, na otoku, kjer hitro spleta nova prijateljstva in kjer se odvija čudovita romanca. Vedno bolj pa je tudi odločena, da iz »zimskega spanja« prebudi vilo Ateno, ki jo je že nekoliko povozil čas.
Objavljeno: 15.07.2021 14:52:27
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:40
“Laurel je naslednje jutro posvetila raziskovanju mesta Skopelos. Zavijala je po neskončnih uličicah, polnih malih belih zgradb, oblečenih v drzno rožnate bugenvilije, ki so izstopale ob svetlomodrem nebu. Kamor koli je zavijala, je naletela na barve in živahnost in nov arhitekturni zaklal, za katerega je vedela, da bi navdušil tudi Marnie.”
(str. 91)