Marcelino Kruh in vino

Jose Maria Sanchez Silva je imel zanimivo življenjsko zgodbo. Rodil se je v Madridu leta 1911. Njegov oče je bil anarhist in novinar, tako da je bil Jose Maria že od malega obdan s knjigami in časopisi. Ko je imel štiri leta, je že znal brati. Ko ju je oče zapustil, je mama družino preživljala s šivanjem in priložnostnimi deli, Jose pa je bil hlapček pri nekem brivcu. Leta 1921 mu je mama umrla in postal je potepuh na cesti. Da je preživel, se je moral znajti sam, dokler ga ni k sebi vzela botra. Ta pa se je kmalu poročila in odšla v Mehiko. Jose je pristal v internatu, od koder je kmalu pobegnil. Ko so ga ujeli, so ga poslali v sirotišnico. Tu je spoznal učitelja, ki se je zavzel zanj. Zaposlili so ga kot knjižničarja. Takrat je veliko bral in kmalu je začel tudi pisati. Kasneje je delal v mestnem svetu, kmalu pa je še diplomiral iz novinarstva in se poročil s svojo sestrično. Za šest mesecev je odšel v Mehiko na obisk k botri, ob vrnitvi pa izdal svojo prvo knjigo. Kot novinar je pisal za različne časopise in še naprej objavljal knjige. Leta 1952 je izšla knjiga Marcelino, kruh in vino. V njej je na svoj način obudil zgodbo, ki mu jo je v otroštvu pripovedovala mama in se mu je vedno znova vračala v spomin. V treh naslednjih letih je knjiga doživela 140 izdaj in bila prevedena v 25 jezikov. Po njej so posneli tudi filme in risanke. Avtor je prejel tudi več pomembnih literarnih nagrad, med drugim leta 1957 državno nagrado za književnost, leta 1968 pa mednarodno nagrado Hansa Christiana Andersena. Za knjigo Marcelino, kruh in vino so literarni kritiki dejali, da je “najboljša španska proza, napisana v zadnjih letih”, “čudovita”, “nežna”, “odlična”. Prav gotovo je tako doživeto napisana tudi zato, ker je avtor sam živel kot sirota. Pripoveduje o novorojenem dečku, ki so ga menihi našli pred vrati samostana in ga vzeli za svojega. Knjiga je napisana preprosto, včasih tudi na humoren način, ko na primer avtor pripoveduje o dogodivščinah nagajivega dečka ali opisuje različne značaje menihov. Vse se spremeni, ko Marcelino nekega dne na podstrešju odkrije čudnega moža. Izkaže se, da je Jezus na križu. Marcelinu se Jezus zasmili, zdi se mu lačen. V kuhinji začne krasti kruh in vino. Vsak dan ga obišče in med njima se splete prijateljstvo. Ob koncu knjige je izčrpna spremna beseda prevajalca, ki nam predstavi avtorjevo življenje in takratno burno politično dogajanje v Španiji.





Prevod dela: Marcelino Pan y Vino. , Nekaj o avtorju, njegovem obdobju in samem delu / Miro Bajt: str. 161-173.