Marina

Marina je četrti v slovenščino prevedeni roman Carlosa Ruiza Zafóna. V nagovoru bralcu zapiše, da ima vsak pisatelj med svojimi knjigami ljubljenko in Marina je ena njegovih ljubših, tudi najbolj osebna, saj se je z njo na nek način poslovil od mladosti in hkrati ustvaril svoje zadnje literarno delo, namenjeno mladim bralcem. V njem španski avtor nakaže pripovedno moč, ki jo kasneje mojstrsko razvije v Senci vetra in Igri angela. Kolesje dogajanja požene pustolovski duh petnajstletnega Óscarja, pripovedovalca zgodbe, ter predvsem njegovo usodno srečanje z Marino, ki z očetom živi odmaknjeno življenje v zapuščeni vili. Óscarja in Marino kmalu poveže tesno prijateljstvo, še prej pa njuna skupna želja po odkrivanju skrivnosti. Kdo je gospa v črnem ogrinjalu, kaj pomeni simbol črnega metulja z razprtimi krili …? Zgodba se sestavi kot mozaik, vsak od neobičajnih likov, ki se pojavi na prizorišču, doda svoj košček, počasi se razkriva mračna podoba človeka, ki je uresničil svojo blazno idejo in premagal zakone narave. Magično kuliso pripovedi daje Barcelona, kjer v njenih skritih predelih izgubljeno tavajo silhuete, ujete v preteklosti, bralec pa z zadržanim dihom pričakuje končni razplet.