Matej
Žanr | mladinski roman, problemski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2011 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Ključne besede | Mladostniki, Odraščanje, Smrt |
Mladinski roman opisuje odraščajočega najstnika, ki se spopada z bolečo izgubo očeta, nato pa še prve ljubezni. Devetošolec Matej živi z mamo in mlajšo sestro Manco. Pred kratkim mu je v nesreči umrl oče in Matej se ne more sprijazniti z njegovo smrtjo, zato se zateka v domišljijski svet, kjer se pogovarja z očetom. Nima pravih prijateljev in večino časa prebije sam. Sošolci se nanj obračajo predvsem takrat, ko ga potrebujejo za prepisovanje nalog, sicer pa ga imajo za čudaka.
Dogajanje se spremeni, ko Matej pri sosedih spozna Sarangani, šestnajstletno dekle s Filipinov. Sarangani in mama sta pobegnili v Malezijo, kjer sta živeli revno življenje v barakarskem naselju, kjer je bila Sarangani ves čas v stiku z nasiljem, zlorabljena in nemočna. Ko izgine še njena mati, jo soseda pripeljeta v Slovenijo in jo želita posvojiti. Matej se v lepo dekle s poševnimi očmi zaljubi in kmalu občutita osamljenost in bolečino drug drugega, pa tudi srečo v druženju in dotikih. Nekega dne pa Sarangani ni več. Pojavila se je njena mama in vrnili sta se v Malezijo. Matej je zelo prizadet in jo odide iskat. Po treh dneh jo najde, vendar se Sarangani ne želi vrniti z njim v Slovenijo, saj izhajata iz različnih kultur. Našla si je službo in bo lahko dostojno živela. Mateju pa izguba ljubljenega dekleta pomaga, da najde stik z realnostjo in lahko prekine domišljijski odnos z mrtvim očetom.
Objavljeno: 28.12.2016 11:17:06
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:40
Uspelo mu je zaustaviti tok vprašanj, v tišini, ki je sledila, se je odlepil od realnega sveta in prestopil v vzporednega.
S pomočjo prenosnega računalnika se je s programom Skype povezal z očetovim, ki je bil stalno vklopljen, in na kameri je bilo videti, da je v stanovanju tema. Vzdihnil je , potem pa je opazil, da se izpod vrat v kopalnici sveti luč. Samo trenutek kasneje so se odprla in oče je zazehal v kamero. Zaspano se je popraskal po bradi in pogledal na uro.
“Šele pred dvema urama sem šel spat”
“Saj se vidi. Gledaš kot štirinajst dni star maček”
“No, kar zafrkavaj. Bom videl, kako se boš obnašal, ko boš prebral naloge. Kako je mama?”
“Pogreša te” (str. 86)