Materino zatočišče
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2017 |
Založba | Meander |
Prevod |
Janez Lavtižar |
Ključne besede | Detektivi, Podeželje, Pogrešane osebe, Preiskave, Skrivnost |
V hiši imamo mrtve ljudi
Prevod dela: Make me.
Jack Reacher je odslovljeni vojaški policist. Uteleša iznajdljivost Jamesa Bonda, dobroto matere Tereze, galantnost Poirota, gentelmanstvo Arsena Lupina in premore več nežnosti od najboljšega latino ljubimca. V njegovi novi avanturi ga spremljamo, ko izstopi iz vlaka v malem kraju nenavadnega imena, Materino zatočišče. Pot mu prekriža skrivnostna agentka, čakajoč sodelavca, ki se seveda ne pojavi. In, kot je v dobri kriminalki navada, so tukaj še srhljivo čudaški domačini, ki gostoljubnost nadomeščajo s skrivnostnostjo. Po slikovitem opisu sumimo, da so pobegnili iz filma Odrešitev. Pogrešan pa ni samo sodelavec lepe Changove. V malem zaselku Materino zatočišče je poniknil v neznano tudi genialni računalničar, ki zna surfati po Googlovi “globinski mreži”.
Kar na lepem se začno pojavljati v trupla spremenjeni vsi, ki bi bili lahko v pomoč Reacherju. Razsežnost groze, ki jo skriva malo mestece, je prihranjena za zadnje poglavje.
Objavljeno: 10.11.2017 17:31:32
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:35:12
Toda ta mu oblačil ni hotel prodati.
Moški je rekel: “Nočem poslovati z vami. Tukaj niste dobrodošli.”
Reacher ni rekel nič. Moški je bil žilav, star kakih šestdeset let. Imel je upadel obraz z nekaj dni staro sivo brado in redke sive lase, ki so bili predolgi in že nekaj časa niso bili umiti. Iz ušes in po vratu so mu rasle dlake. Nosil je dve majici, eno čez drugo. Rekel je: “Pojdita zdaj. To je zasebna posest.”
“Ali ste zdravstveno zavarovani?” je vprašal Reacher.
Changova mu je položila roko na podlaket. To je bilo prvič, da se ga je dotaknila, je pomislil brez pravega razloga.
“Ali mi grozite?” je rekel moški.
“MOrda,” je rekel Reacher.
“To je svobodna dežela. Izbiram lahko, komu bom kaj prodal. Tako piše v zakonu.” str.107