Medena koža: 1-3

Belgijski oz. korejski pisatelj Jung Sik Jun opisuje svoje življenje. Rodil se je v Seulu v Južni Koreji v času vojne. Rezultat korejske vojne je milijone ubitih in pogrešanih in ob delitvi Koreje na severni in južni del še milijoni ločenih, ob tem pa na tisoče zapuščenih otrok. Korejske otroke so posvajali po vsem svetu, pojav je s svojo razsežnostjo svetovni unikum. V ZDA so posvojili preko 100.000 otrok, v Franciji 11.000, sledijo še druge države, po svetu naj bi bilo preko 200.000 posvojenih korejskih otrok. Temu so botrovale tudi druge gospodarske in družbene spremembe v Koreji, najbolj pa mačistični družinski zakon, ki je povzročil, da so se samske ženske odpovedovale otrokom, saj sicer ne bi mogle preživeti. Pisatelj z romanom v stripu pred nami izriše spomine na otroštvo, prišel je v številčno belgijsko družino, oče in mati sta vzgajala s trdo roko. V prvem delu spoznamo okoliščine posvojitve, prihod v Belgijo, življenje v novi družini in zaznamovanost, konča se z odločitvijo, da bo nekoč poiskal svojo pravo mamo.

V drugem delu pisatelj opiše svoje problematično najstništvo. Drevo, ki mu porežeš korenine, se ne more stegovati za prepotrebno hrano. Podhranjen in lačen ljubezni ter pozornosti ne more zaupati, se odpreti, beži pred odnosi, pri osemnajstih gre od doma. Pri vsem tem tudi telo ne sodeluje, saj skoraj umre od hemoragičnega gastritisa. (Tudi mnogi drugi korejski posvojenci žalostno končajo življenje.) Po bolezni se zbliža z mamo in vedno bolj razmišlja o svoji pravi, korejski mami. Njegov talent za risanje je v tem času že zelo opažen in ga tudi drži pokonci. Ob zmagi na kvizu si prisluži izlet na Japonsko in takrat je zelo blizu svojih korenin.
V tretjem delu se s filmsko ekipo končno odpravi v Korejo. Sodeluje v televizijskem šovu, kjer se nekateri posvojenci najdejo s starši. Televizijska ekipa prisostvuje tudi njegovemu odpiranju dosjeja, prvič po štiridesetih letih…