Mesec dni na podeželju
Žanr | družbeni roman, novela |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Novo mesto, 2017 |
Založba | Goga |
Zbirka |
Literarna zbirka Goga |
Prevod |
Sonja Porle |
Ključne besede | Angleška književnost, Angleška umetnost, Lepota, Ljubezen, Melanholija, Podeželje, Spomin, Srednjeveško slikarstvo, Svetovna vojna 1914-1918, Vojna |
Baržunasta proza
Londončan Tom Birkin se okoli leta 1920 znajde v malem podeželskem mestu na severu Anglije, kjer je kot konservator zadolžen za razkritje slikarije na stropu vaške cerkve. Od mirnega okolja, trdega dela in blage poletne klime si obeta tudi umik od podob in posledic vojne ter propadlega zakona. Delu se predaja z asketskim užitkom, še posebej ko se mu poslikava začenja razkrivati kot srednjeveška mojstrovina. Prekinjajo ga le obiski vaščanov, druženje z inteligentnim in iznajdljivim vojnim tovarišem Moonom, ki opravlja izkopavanja na travniku pred cerkvijo, nazadnje pa si dovoli prepustiti tudi ljubezenskemu sanjarjenju. Lahkotni tok pripovedi in dobrodušen humor prestrezajo trzaji nedavno prestane bolečine, romantizirano in ljubeče doživljanje podeželja pa spremlja vnaprejšnja melanholija, občutje minevanja in neizogibnosti konca ‒ iztek sreče je ves čas pred očmi v obliki zime ali zaključka naloge in tudi umetno podaljševanje trenutka mu ne more uteči.
Objavljeno: 24.08.2017 10:57:54
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:36
“Takšen je bil precej značilen pričetek vsakega dne – skodela čaja v Moonovem zaklonišču, navadno nisva kaj dosti govorila, medtem ko je on puhal pipo. Ponavadi sem ga vprašal, kako mu kaj gre in ali je kdo pokukal v njegovo jamo; in potlej je on mene vprašal, kako kaj vrh lestve in kdo se je priklatil čez pašnik v cerkev, in kdaj pa kdaj je, skozi dim pipe, vame uprl vprašujoč pogled. Kdo sploh si? Koga si pustil za seboj v kuhinji? Kaj te je doletelo Tam Onkraj, da si skupil to odvratno trzanje? Si tukaj zato, ker poskušaš zlesti nazaj v kožo, ki si jo nosil, preden so te potisnili skozi mesoreznico?
Njegova vprašanja sem videl, vendar nanja nisem odgovarjal. Ne zato, ker bi ne bil dovolj odkritosrčen, pač pa zato, ker govorjenje ne bi pomagalo. Rekli so mi, da me bo očistil samo čas, in verjel sem jim. Kakorkoli že, vse to je bilo že takrat preteklost in izgubljeno, in prvih nekaj dni v Oxgodbyju sem bil zatopljen v delo. Bilo je strašansko razburljivo: nemara boste razumeli, če pojasnim, da spočetka nisem zares dobro vedel, kaj razkrivam.” (str. 43)
Oboževala sem prebiranje besed kot so površnik … rihtar …. vikar …
Rada imam knjige iz angleškega podeželja.